VINKO ŠUMRADA RADOŠ (1916–1990) je bil rojen v Podgori kot zadnji od petih otrok. Končal je meščansko šolo in se v Trbovljah izučil za trgovino. Delal je nekaj časa v gozdu in se potem zaposlil v Špetnakovi trgovini v Markovcu. Ker je bil vešč pisarniškega poslovanja, je pozneje dobil službo v štabu za gradnjo obrambne linije, tako da je kapitulacijo stare Jugoslavije dočakal v uradu v Cerknici. Od začetka vojne je deloval v odporu, kmalu pa je odšel v partizane. Tam je dobil partizansko ime Radoš. Do kapitulacije je bil komisar Gradnikove brigade, potem je šel na Primorsko in v ilegalo v Trst, kjer je pod vodstvom Martina Greifa pomagal organizirati 10.000 oboroženih mož za aprilsko revolucijo. Po vojni je bil major in postal okrožni sekretar v Mariboru, kjer je spoznal prvo ženo in si ustvaril družino. Vinko Šumrada je bil potem poslanec, minister za mline in žage, nazadnje pa je delal v podjetju Žito Ljubljana.
Pisati začel med ofenzivo, ko ga je pretresla tragedija družine v Viševku. Pisal je vso vojno in nekaj tudi po njej. V knjigi so njegove pesmi izšle leta 1967 kot zbirka Ulaka, ki je doživela razširjen ponatis 1972. V njih občuteno opisuje vojne dogodke in vtise.