| Predavanje - Živa dediščina ... |
|
»Živa dediščina ter govori ob zgornji Kolpi in čabranki«s projekcijo dokumentarnega filma "Naše pamejnke" v domačih govorih od Babnega Polja do Bosljive Loke, posnetega na lanskoletni poletni etnološko-dialektološki delavnici v Babnem Polju, Prezidu, Gerovem, Trstju, Zamostu, Bosljivi Loki in Plešcih. V soboto, 9. aprila 2011, ob 19. uri, na Turistični kmetiji Pri kovačiji v Babnem Polju. Predavala bosta Ana Gorše, univ. dipl. slovenistka iz Kočevja (Slovenija) in Marko Smole iz Etnološke zbirke Palčava šiša, Plešce (Hrvaška) KRATKA PREDSTAVITEV UNIV. DIPL. SLOVENISTKE ANE GORŠEAna Gorše je vse do odhoda na fakulteto živela in se šolala v Kočevju. Po končanju tamkajšnje osnovne šole je postala Zoisova štipendistka, nato pa se je vpisala na kočevsko gimnazijo. Počitnice je nemalokrat preživljala v vasicah ob zgornjem toku mejne reke Kolpe, v deželi Petra Klepca. Zaradi velike želje po odkrivanju in razvozlavanju skrivnosti svojega maternega jezika je nato vpisala študij slovenskega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V tretjem letniku je njeno pozornost močno pritegnil predmet, ki ga je študentom predavala red. prof. dr. Vera Smole – dialektologija oziroma narečjeslovje. Kot se je izkazalo pozneje, je Ani Gorše ta veda ponudila prostor, v katerem je lahko uresničila svojo željo po praktičnem raziskovanju, hkrati pa se poklonila zgornjekolpski pokrajini in ljudem ter njihovim govorom. Maja lani je z odliko diplomirala na temo Potek izoglos v govorih ob zgornji Kolpi in za svoje diplomsko delo 2. decembra prejela Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Marko Smole in Alenka Veber Nematerialna dediščina naših krajev Etnološko – dialektološka delavnica v Palčavi šiši, Plešce
Letošnja etnološko – dialektološka delavnica (od 16. do 20. avgusta 2010), organizirana je bila v sklopu projekta Etnološke zbirke Palčava šiša v Plešcih, v dolini obmejne reke Čabranke, na meji Gorskega kotarja na Hrvaškem, Kočevske in Notranjske v Sloveniji, je zbrala mlade ljudi željne bolje spoznati svoj kraj, njegove govore in dediščino povezano s tradicionalnimi domačimi obrtmi, ki so se na območju razvijale tekom zadnjih sto in več let. Nematerialna dediščina krajev na obeh straneh državne meje Hrvaške in Slovenije, od cerkvice sv. Ane v zgornji kolpski dolini, preko Mirtovičev, Bosljive Loke, Osilnice, Zamosta, Plešcev, Črnega potoka, Čabra, Gerova, Tršća, Kozjega Vrha, Prezida do Babnega Polja, sestavlja zgodbo o življenjski povezanosti tega območja v zgodovini. Pri obhodu vasi so udeleženci delavnice od ponedeljka do petka snemali pripovedovanja v govorih posameznih krajev in raziskovali ter evidentirali obrti s katerimi so se kot z glavno podjetniško dejavnostjo, poleg ostalega kmečkega dela v hiši, hlevu, na polju ali v gozdu, ukvarjali njihovi prebivalci. Zahvaljujoč informatorjem so tako dobili jasnejšo sliko o stanju obrti v obdobju od prve polovice 19. stoletja do obdobja takoj po II. svetovni vojni. Na osnovi zbranih podatkov so pripravili razstavo na kateri v pleškem govoru, ob predmetih iz Etnološke zbirke Palčava šiša, predstavljajo nekaj glavnih obrti v Plešcih in Zamostu ter dolini Čabranke. Rezultat enotedenskega terenskega dela je tudi dvajset ur avdio-vizualnih posnetkov in dramska predstava, napisana in pripravljena med delavnico na Palčavem skednju. Prikazana je bila po 5. pohodu iz Plešc in Zamosta na Sveto Goro, na trgu pred župnijsko cerkvijo v Plešcih, 21. avgusta 2010. Ljubiteljski etnolog in vodja Etnološke zbirke Palčava šiša Marko Smole je k sodelovanju povabil tudi Športno društvo Planjava iz Babnega Polja, ki v svoji dejavnosti ne goji samo športnega duha temveč na različnih organiziranih pohodih na obeh straneh meja neguje tudi odnos do kulturne in naravne dediščine. Tako je Društvo s pomočjo sovaščanov in sovaščank udeležencem pripravilo topel sprejem na Rihtarjevi domačiji, kjer je potekal tudi najdaljši del delavnice. Na kar je sledil sprehod po Babnem Polju z ogledom ž. c. sv. Nikolaja, župnišča ter Bukovice. Tu smo si ogledali ohranjene freske na zunanji strani ene starejših hiš v kraju ter prostor, kjer je nekoč stala babnopoljska graščina, ki so jo zgradili grofje Lichtenbergi sredi 18. stoletja. Udeležili pa smo se tudi pohoda na Sveto Goro nad Gerovim.
Palčava šiša, Plešce Posestniška hiša iz 1856.– kulturni spomenik na meji med Hrvaško in Slovenijo
Etnološka zbirka »Palčava šiša« v vasi Plešce je odprta za javnost od leta 2006 kot pomnik sožitja slovenske, hrvaške in nemške kulture na obmejnem delu obeh držav. V hiši je predstavljeno življenjsko okolje bogate trgovske podeželske družine iz sredine 19. stoletja ter življenje in kultura prebivalcev doline Čabranke na obeh straneh meje. Posestvo ima še vedno ohranjeno staro trgovino z originalno opremo iz sredine 19. stoletja, obokano pritličje s predstavitvijo gostilne, v nadstropju staro pisarno, salon z bogato opremo, knjižnico in dekoracijo iz osemdesetih let 19. stoletja ter spalnice in zidano stranišče. Na ogled so zanimiva etnografska zbirka, prostori podstrehe in obokane kleti za nekdanjo veletrgovino vina. K hiši pripada edino v celoti kamnito gospodarsko poslopje v dolini, kjer so predstavljene tradicionalne obrti in domači govori od Sv. Ane preko čabranskega dela, vse do Babnega Polja. Hiša je opremljena z originalnim pohištvom in uporabnimi predmeti, najstarejši kosi segajo v 18. stoletje. Spoznali boste lahko glasbo harmonikarjev, ki so jo igrali v Palčavi gostilni in narečje tega dela Hrvaške in Slovenije. Poslušali boste staro gramofonsko glasbo v salonu in poskusili katero od domačih dobrot ali preživeli del dneva v družbi domačinov in njihovih pripovedi. Lahko se udeležite tudi etnoloških delavnic ali katere od prireditev, ki jih organizirajo. »Palčava šiša« se nahaja v središču vasi Plešce, vhod v zbirko je nasproti vhoda v župnijsko cerkev. Iz »Palčave šiše« se lahko odpravite na sprehod po eni izmed dveh urejenih krožnih poti. Spoznali boste vas, okolico in zgodovino tega dela doline. Lahko se odločite za pohod po stari romarski poti mimo Tamažavega mlina na Pleškem potoku na Sveto Goro, na pohod po razglednih bregovih nad dolino do naselij Požarnice, Kamenskega hriba ali Okrivja, ali pa preko Požarnice in Podsten do Zamosta. Poleg ostankov starih naselij boste odkrivali mline, žage in kovačije na vodni pogon na Gerovčici, njen izvir pod prepadnimi stenami Svete Gore, legendo Petra Klepca, sosednjo Osilnico in visoke vrhove na slovenski strani doline ter še marsikaj drugega ... Dobrodošli.
Informacije: »Palčava šiša«, Ulica A. Muhvića 28, 51303 Plešce
tel. +385 51 825 124 ali +386 41 744 828 E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript © Marko Smole, Plešce 2011 Ostale informacije o območju: http://www.croatia-travel-guide.com/hr/Ple%C5%A1ce |



športno društvo Planjava Babno Polje