| 68. obletnica smrti starotrškega kaplana Franca Kramariča |
68. obletnica smrti starotrškega kaplana Franca Kramariča
Zgodovino Loške doline so obeleževali tudi mnogi starotrški duhovniki. Med njimi pa je prav gotovo pokojni starotrški kaplan Franc Kramarič. Mnogi ga poznajo, a drugi spet ne. Ker letos mineva 68. let od smrti kaplana Kramariča, ki je svojo življenjsko pot končal med 2. in 3. septembrom 1942 v kaplaniji v Starem trgu pri Ložu, kot nedolžna žrtev komunistične revolucije ustreljen zaradi vere od komunistov. Na ta žalostni dogodek nas opozarja tudi spominska plošča na kaplaniji, posvečeno pa mu je tudi četrto poglavje v knjigi starotrškega župnika g. Janeza Kebeta; Loška dolina z Babnim Poljem, II. del, str. 475. In kdo je bil pravzaprav kaplan Franc Kramarič?
Franc Kramarič se je rodil 1. maja
1908 v Radovici pri Metliki. Po končani osnovni šoli pa je stopil v ljubljansko
bogoslovje in bil 7. julija 1935 posvečen v duhovnika. V družini je bilo
dvanajst otrok, Franc je bil deseti. Njegov brat Janko je bil prav tako
duhovnik v tržaški škofiji. Mnogi starejši občani Loške doline so ga opisali
kot blagega, nežnega in čutečega duhovnika. Kaplansko mesto je v Starem trgu
pri Ložu nastopil 20. avgusta 1936, končal pa v noči med 2. in 3. septembrom
1942, ko je bil zaradi vere ustreljen od komunistov po nalogu OF ob enih
ponoči.
O njem so pisali tudi mnogi znani medvojni zgodovinarji, med njimi tudi gospod Franci Strle in gospod Tone Avsec, ki so trdili, da ni bil človek vere in ponižnosti. Zato ga je gospod Kebe podrobneje predstavil in s pomočjo prič dokazal, da je bil človek vere in ponižnosti. Obtožbe so se nanašale tudi na spisek, ki naj bi ga pri sebi hranil Kramarič in pri Italijanih odločal o tem, kdo je za likvidacijo oz. ustrelitev. Po »zdravi« pameti se bi lahko take obtožbe obravnavale na več načinov, a v nobenem pogledu niso resnične. V veliki meri želim tu poudariti, da so mnoge obtožbe, ki so bile izrečene na račun Kramariča popolnoma brezpredmetne.
Podajam tudi eno izmed mnogih obtožb gospoda Avsca, ki pravi takole: »Znan je primer, ko je kaplan Franc Kramarič ponižal mater starejšega učenca iz starotrške šole tako, da mu je morala vpričo sina poljubiti čevelj. [1]
Ta trditev oziroma obtožba pa me je tudi najbolj zbegala. Tudi moralno bi bilo neverj-etno, kako bi lahko mater od tega otroka sploh pripravljena storiti nekaj takega - popolnoma neumestnega!? Kot drugo pa če mnogi, ki so Kramariča poznali in tudi pričali za njega (nekateri celo s prisego), da je bil človek miru in skrben starotrški kaplan, kako je potem možno, da g. Avsec sploh lahko poda tako neumestno izjavo, če je zbranih ogromno pričevanj? Upam si z gotovostjo trditi, da obtožba zoper Kramariča nikakor ni resnična. Prav tako tudi mnoge druge, ki so obširno popisane tudi v reviji Borec, ker mnogi viri trdijo, da je bil starotrški kaplan Franc Kramarič ustreljen po nedolžnosti. Tako si dandanes mnogi zatiskamo oči pred resnico zgodovine, ki je bila med drugo svetovno vojno krvava tudi v naših krajih. Naj bo ta prispevek v spomin pokojnemu starotrškemu kaplanu Francu Kramariču v opomin, da se taka morija, ki jo je terjala druga svetovna vojna tudi v naših krajih nikoli ne ponovi.
Srečno! Dragan Ignjić
P.S.: Kot vedno se bo našel kdo, ki bo tudi ta moj prispevek vzel za neresnico. Vse tukaj napisano je resnično z dejstvom, da nikoli ne smemo pozabiti grozot, ki jih je okupator izvajal nad domačini v Loški dolini. Tudi mladina ima pravico, da izve resnico in nikoli ne sme pozabiti težkih trenutkov, ki so mnoge boleče zaznamovale. Nikakor pa nimam z tem prispevkom odpirati starih ran - le poudariti želim, da so v času okupatorja trpeli tudi vsi domačini oz. civilno prebivalstvo v Loški dolini.
[1] Glej J. Kebe: Loška dolina z Babnim Poljem II. del, Ljubljana, 2002, str. 490 |



Franc Kramarič se je rodil 1. maja
1908 v Radovici pri Metliki. Po končani osnovni šoli pa je stopil v ljubljansko
bogoslovje in bil 7. julija 1935 posvečen v duhovnika. V družini je bilo
dvanajst otrok, Franc je bil deseti. Njegov brat Janko je bil prav tako
duhovnik v tržaški škofiji. Mnogi starejši občani Loške doline so ga opisali
kot blagega, nežnega in čutečega duhovnika. Kaplansko mesto je v Starem trgu
pri Ložu nastopil 20. avgusta 1936, končal pa v noči med 2. in 3. septembrom
1942, ko je bil zaradi vere ustreljen od komunistov po nalogu OF ob enih
ponoči.