FRAN MILČINSKI (1867– 1932) pravnik in znameniti slovenski pisatelj se je rodil v Ložu.
Njegovo literarno delo obsega nekaj nesmrtnih naslovov, ki jih znova in znova ponatiskujejo in še zmeraj navdušujejo bralce. Zlasti so to Ptički brez gnezda, mladinska vzgojna povest, ki v lahkotnem in živem jeziku realistično opisuje tedanje življenje in psihološko označuje svoje junake. Z dobrohotnim nasmehom pisatelj sporoča bridke resnice, ki jih je spoznal v dolgoletni sodni praksi z zanemarjenimi, zapuščenimi otroki in mladoletnimi prestopniki.
Drugo njegovo najbolj znano delo so Butalci, nadvse humorna knjiga o ljudeh, ki prihajajo iz Butal, »tri ure hoda za pustno nedeljo«, kot pravi, namnožili pa so se tako zelo, da imamo vsi nekaj njihove krvi in nihče ne more reči, da ni še nikoli ravnal po butalsko...
Tudi druga njegova dela so privlačna, prežeta z globoko ljubeznijo do malega človeka, z dobrodušnim humorjem ali bridko družbeno kritiko: Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Skavt Peter, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko in druge. Pisal pa je tudi zgodbe, za katere je zajemal snov iz ljudskega pripovedništva. Take so Pravljice, Tolovaj Mataj in Zgodbe kraljeviča Marka. Poleg tega je ustvaril vrsto dramskih del, od katerih je najbolj znana pravljična igra Mogočni prstan.
Kljub temu, da se je znal vedro in sproščeno smejati tistemu, kar je bilo res smešno, je bil tudi globoko resen človek, ki je trezno in kritično gledal na politično, družbeno in kulturno življenje svojega časa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal njegove napake, ob katerih iz njegovega posmeha zazvenita tesnoba in groza.
Nanj spominja spominska plošča na rojstni hiši v Ložu.