Mnenja o tem kdo v Sloveniji predstavlja civilno družbo so si zelo različna in deljena. Nekateri se sprašujejo ali ni civilna družba tudi posameznik, ki se zavzema za napredek skupnosti oz. države. Drugi spet ugotavljajo in se hkrati sprašujejo ali ni civilna družb skupina občanov, ki se zavzema za nek lokalni ali drugačni interes, civilno družbo lahko predstavlja tudi npr. gospodarska zbornica, ki živi od davkov in zakona, vendar predstavljajo nek interes, ali je to cerkev, ki je skrajno ideološko orientirana itd.itd.

Ugotavlja se, da se v Sloveniji zelo malo govori o civilni družbi ter da je razvitost civilne družbe v Sloveniji daleč od razvitosti le te v Evropi. Slovenska politika zavrača civilno družbo kot sogovornika ali kritika, želi pa si jo le kot poslušno deklo. Nedvomno bi se lahko država/lokalna skupnost preko civilne družbe modernizirala in ustrezno demokratizirala.

Kaže se potreba po organiziranju javne razprave prav na temo kaj je civilna družba, kdo jo sestavlja, njeni vlogi v družbi v zakonodaji (sprememba Zakona o referendumu in ljudski iniciativi) itd.

Kljub različnim mnenjem pa so se izoblikovala nekatera stališča, ki definirajo civilno družbo in sicer:

Obstajajo tri temeljne značilnosti civilne družbe: prostovoljnost, zasebnost in demokratičnost. Iz obdelave navedenih značilnosti je moč ugotoviti, da različni državni odbori ali sveti, ki jih za posamezna področja imenuje parlament ali vlada, ne morejo biti civilna družba. Tudi verskih skupnosti ni moč šteti za civilno družbo, saj zaradi skrajno ideološke opredeljenosti nimajo notranje demokracije. In sploh nič, kar je sistemsko financirano, ne more delovati kot civilna družba. Po mnenju mnogih so civilni družbi najbližja društva.