Civilna iniciativa ali ljudska pobuda, je nepolitično in nestrankarsko delovanje občanov v primerih, ko se v določenem kraju rešujejo ali naj bi se reševale zadeve, ki so splošnega pomena za lokalno prebivalstvo.

Pobuda, da društvo upokojencev Loška dolina deluje tudi kot civilna iniciativa, je bila sprejeta na Občnem zboru društva 9. februarja 2008. Društvo ima za tovrstno delovanje vse pogoje. Je številčno saj šteje 800 članov, ima svoje organe upravljanja (Občni zbor, upravni odbor) in bogate izkušnje.

  Že na prvem zboru je bila dana pobuda, da se v Loški dolini zgradi trgovski center in druga infrastruktura, ki jo zahteva sedanji čas, sicer bodo mladi še naprej odhajali v bolj sodobno urejene centre.

Pobuda je bila med občani dobro sprejeta. Občinska uprava se je sorazmerno hitro pozitivno odzvala. Pogodba z investitorjem TUŠ- VOPEKS je podpisana v kateri je določen 18 mesečni rok za zgraditev centra.

Na letošnjem Občnem zboru 7. februarja je bila sprejeta nova pobuda z naslovom: »Polepšajmo Loško dolino«.

Naslov je kar pravšnji saj Loška dolina po urejenosti zaostaja za ostalimi občinami, tudi sosednjimi npr. Bloke, Loški potok. Posamezni predeli in naselja, sicer kažejo videz urejenosti, za dolino kot celoto pa to ne velja.

Dvigu urejenosti je namenjena tudi akcija:« Loška dolina lepa in urejena«, ki jo  organizirajo člani društva EN-TRN in Turističnega društva Loška dolina.

Pobuda civilne iniciative ima enake cilje le da je izvajanje zastavljeno bolj široko in je trajno. Občni zbor je sprejel stališče, naj bo občina nosilec krajinskega urejanja Loške doline. Izvajanje pa sistemsko uredi z ustreznim občinskim aktom, za izvedbo pa nameni del sredstev.

Na samem občnem zboru je bil kot primer neurejenosti izpostavljeno središče Starega trga. Razpadajoča fasada na nekdanji Kovačevi hiši, Kovačeva štala, nekdanja Teličeva hiša nasproti kaplanije, so objekti v samem občinskem središču, ki tržanom, občanom in lastnikom stavb ne morejo biti v ponos. Tudi stari del Loža je daleč od tega, da bi dajal videz urejenosti.

Izpostavljena je bila tudi razpadajoča hiša v Nadlesku tik ob občinski cesti, ki ogroža mimoidoče in udeležence v cestnem prometu. Ker je občina odgovorna za varnost, na občinskih cestah, smo z občnega zbora g. županu poslali PETICIJO, v kateri ga pozivamo, da stori vse, da se ta neugledni objekt odstrani preden pride do nesreče. Peticija je bila predvajana na lokalni TV.

Na teh izhodiščih je Civilna pobuda pri društvu upokojencev pričela z delom. Lastnikom  

 Na tem izhodišču je Civilna pobuda pri društvu upokojencev pričela z delom. Lastnikom zgoraj naštetih stavb in kombinatu Jata Pivka (podrti objekt) na farmi, smo poslali dopise, v katerih jih pozivamo, da prisluhnejo pobudi vseh občanov katerih želja je bivati v urejenem okolju, da stavbe, ki niso v ponos ne občanom ne lastnikom čim prej odstranijo, kar bodo občani znali ceniti. Hvale vredno je, da je lastnik hišo, v samem središču, že pričel urejati.

Po prvih odzivih sodeč, lahko pričakujemo, da bodo lastniki pristopili k urejanju. O dogajanju vas bomo obveščali

V tem času je Civilna pobuda vložila veliko miselnega napora v vsebino občinskega akta s katerim bi sistemsko uredili urejanje doline. V ta namen smo županu in svetnikom poslali  nekatera poglavja za katere menimo, da bi morali biti obvezna sestavina občinskega akta. Te predloge so 25.5. obravnavali tudi predsedniki vaških odborov, ki so jih sprejeli. Dne 1.6. smo jih poslali svetnicam in svetnikom z priporočilom županu, da se pobuda na občinskem svetu obravnava in sprejme ustrezen občinski akt.

Ti predlogi so:  (nekoliko skrajšano)

1. Občinski svet naj sprejme odlok ali pravilnik. V njem se podrobno določi: Vsebina urejanja, (vaška jedra, fasade,cvetlični otoki, vaške etnološke posebnosti itd), kriterije za pridobitev občinskih sredstev, pristojnosti Javnega zavoda za turizem in kulturo Grad Snežnik, in občanov, način pridobivanja izvajalcev urejanja idr.

2. Sredstva za sofinanciranje programov krajinskega urejanja Loške doline se zagotovijo v občinskem proračunu (v postavki Javnega zavoda za kulturo in turizem Grad Snežnik). Sredstva se vaškim skupnostim oziroma upravičencem dodelijo na način, kot ga občina uporablja za financiranje športa, kulture, društev idr. to je na podlagi razpisa, in pogodbe.

3. V aktu predvideti izdelavo načrta krajinskega urejanja Loške doline, ki bo zagotavljal skladnost in enoten pristop urejanja. Načrt, naj izdela usposobljena institucija.

4. Krajinsko urejanje naj se smiselno vnese tudi v občinski razvojni načrt.

5. Glede na to, da je pobudo na občnem zboru sprejelo več kot  5% volivcev (200 članov), mora pobudo, v skladu z določbo 77. člena Statuta in 26. člena Poslovnika, obravnavati občinski svet.

Ker se na gornje predloge in predhodne dopise in na peticijo občinska uprava  ni odzvala,

delovanje civilne pobude pa temelji predvsem na transparentnem delu in informiranju javnosti, je bil dne 17.6. pri županu organiziran razgovor, ki se ga je poleg spodaj podpisanega udeležil tudi Žnidaršič Marko podpredsednik DU.

Župana sva seznanila, da je namen razgovora predvsem, da spoznava stališča občinske uprave do zgoraj navedenih pobud.

Mnenje župana k

1. točki: Občinski svet odloka ne more sprejet, ker za to nima zakonske podlage. Lahko pa sprejme pravilnik z podobno vsebino, za usmerjanje porabe sredstev, ki bi jih občina namenila iz proračuna.

2. točki: Župan se strinja, da je najbolj logično, da Javni zavod za kulturo in turizem prevzame organizacijske naloge v zvezi z krajinskim urejanjem. Sredstva za izvajanje se razporedijo na stroškovni postavki Javnega zavoda. Naloge in pristojnosti zavoda se določijo v pravilniku.

3. točki: Župan se ni hotel izjasniti glede načrta krajinskega urejanja.

    Škoda. Krajinski načrt je najvažnejša sestavina Pravilnika, brez katerega si strokovnega pristopa ne moremo zamišljati. Z krajinskim načrtom bi zavod dobil celovit pregled  urejanja, strokovne rešitve, lokacije in obseg ureditvenih ukrepov, stroške, podlago za planiranje vsakoletnih, proračunskih sredstev, itd.

5. Kdaj bo občinski svet obravnaval predlog civilne pobude ne vem, ker župana nisem direktno vprašal, sam od sebe pa tudi ni nič povedal.

_________________________________________________________________________

Komentar sestanka

Razgovor je bil težaven, kljub jasno postavljenim predlogom se je razgovor vlekel uro in pol. Z rezultati razgovora bi bili lahko celo zadovoljni,  vendar župan med pogovorom ni kazal pozitivnega odnosa do pobude. Bilo je veliko sprenevedanja zdelo se mi je, da je ves čas držal figo v žepu.  Zato sem dejal naj se izjasni glede omenjenih pobud. Vendar ni hotel povedati svojega mnenja. Ker sem trmasto vztrajal, da želim slišati  njegovo mnenje o ugotovitvah in predlogih Civilne pobude, ki jih je sprejel Občni zbor in  predsedniki vaških odborov, je le povedal, kako se dela politika v občinskem svetu. Rekel je »Pobuda ali predlog naj bo še tako upravičen in dober ni vreden nič, če ne pride z prave strani.«

Spoštovani občani: To sem vam moral povedati, da boste vedeli, kje je vzrok, če Civilna pobuda pri tej oblasti ne bo uspela. Ni problem pomanjkanje denarja, ali da pobuda  pri občanih nebi imela podpore, vzrok je ideološki. Na tej točki se ustavimo in se zamislimo nad stanjem duha.

Mogoče pa bodo svetniki zbrali dovolj modrosti in poguma in bodo  pobudo sprejeli.

Če pa jo ne bodo, pa tudi prav, ne bo nobene katastrofe. Bo pa  pobuda počakala na novo oblast, ki upoštevala potrebe občanov. Do takrat pa bo civilna pobuda po svojih močeh delala naprej.

Predsednik DU, Civilna pobuda

Franc Nelec