Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega

Člani Športnega društva Planjava Babno Polje pripravljajo prvi spominski pohod po poteh njihovega rojaka. Razgibana in nezahtevna 18 km dolga pot vodi večinoma po kolovozih in gozdnih poteh neokrnjene narave v deželi pod Snežnikom ter povezuje Občini Loška dolina in Cerknica. 

Pridružite se jim lahko v soboto, 16. maja 2009, pred rojstno hišo Franka Trohe (Rihtarjeva domačija Babno Polje 67) ob 9. uri.

To je le nekaj kratkih dejstev, da so člani ŠDPBP z navdušenjem prisluhnili pobudi sokrajanke in raziskovalke publicistične dejavnosti Babnopoljca Franka Trohe - Rihtarjevega ter daljne sorodnice Alenki Veber ter zasnovali prvo pešpot v najhladnejšem naseljenem kraju v Sloveniji - v Babnem Polju. Pot, ki jo lahko uvrstimo v tematske pešpoti, je prepletena tako z zgodovino kot kulturo kraja in ljudi. Poimenovana je po Babnopoljcu in izseljencu Franku (France) Trohi, p. d. Rihtarjev, ki se je rodil 15. maja 1894 v Babnem Polju očetu Frančišku (r. 1871 - u. 1942) in materi Mariji (r. 1868 - u. 1955). Umrl je 26. avgusta 1980 v Barbertonu, Ohio, ZDA.

Tik pred prvo svetovno vojno (1913) je Troha kot mladenič v želji po boljšem življenju odpotoval v Združene države Amerike. Podobno kot so to v tistih časih storili mnogi njegovi sokrajani in mnogi Slovenci iz krajev, kjer je bilo življenje nevzdržno težko in kamor so prispele vesti o možnosti dobrega zaslužka v deželah onkraj Atlantika.

Življenjska zgodba Franka Trohe je podobna usodi tistih, ki se niso vrnili domov premožnejši, temveč so ostali v novi domovini, se prilagodili ali vsaj poskušali prilagoditi njenim življenjskim, delovnim in miselnim vzorcem, pri tem pa ohranili ne le spomine na domači kraj in družino ter na podobe svojega otroštva in mladosti, ampak vse to oblikovali tudi v zgodbe, spominske zapise in beležke, v katerih se med seboj prepletata dva nedeljiva svetova.

Ob težaškem delu za zaslužek je bil Troha kot kulturni delavec vseskozi tesno povezan s slovensko skupnostjo v ZDA, zato ga je v želji po zapisovanju svojih doživetij, opažanj in razmišljanj kmalu pritegnilo k sodelovanju s slovenskimi periodičnimi publikacijami v Ameriki. Svoje zapise je objavljal med leti 1921 in 1963.

Med njegovimi najmočnejšimi pripovedmi so osebnoizpovedne zgodbe, ki so značilne za zgodnejše obdobje pisateljevega dela, ko je moč spomina na otroštvo in mladostna leta polna razgibanih slik o domači pokrajini in njenih ljudeh, o družini in o nepozabnih dogodkih, ki zapisovalcu pomenijo več kot zgolj čustveno občutljivo pripovedno snov.

Iz Babnega Polja do Goričic

Zasnova in zamisel pešpoti tako temelji na Trohovi pripovedi Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini, ki je prvič izšla v 30. št. Glasa naroda v New Yorku leta 1957.

Pripoved je osredotočena na pot iz Babnega Polja do Goričic, ki jo je velikokrat prehodil v otroštvu in mladosti, nazadnje ob prvem obisku v domovini leta 1928.

Njegova pozornost je usmerjena v materino hišo v majhni vasi Goričice ob Cerkniškem jezeru. Poseben čar mu je pomenila starinska hiša z debelimi zidovi, oreh in sadovnjak, presihajoče jezero in hribi okoli Snežnika. V spominski zgodbi so središče dogajanja orehi v materini domači hiši in priprave na peko praznične potice. Živo in natančno opisuje triurno pešpot do Goričic, kjer je v družbi sorodnikov trl orehe in še košaro so mu napolnili z dobrotami.

Pot Iz Babnega Polja do Goričic - Po poteh izseljenca Franka Trohe - Rihtarjevega vodi skozi kraje in po poteh, ki jih Frank omenja ter po katerih so hodili tudi  njegovi predniki: Babno Polje - Babna Polica - Vrh - Podgora - Iga vas  - Pudob - Nadlesk - Podcerkev - Klance - Goričice.  

Pohodnike vodi pot mimo številnih arheoloških območij, gradišč, ene župnijske in sedmih podružničnih cerkva.

Nezahtevna pot vključuje tudi oglede osmih cerkva, na Goričicah pa si bodo pohodniki lahko pri Češnjevcu ogledali s slamo krito pritlično zidano hišo s tramovnim stropom z letnico 1721.

Kulturna in naravna dediščina ob poti

Na Babni Polici je predviden že prvi postanek in ogled cerkve sv. Antona Puščavnika z baročnim oltarjem iz leta 1716. Nadalje nas pot, deloma po stari poti, pripelje na Vrh do cerkve sv. Tomaža, ob vznožju hriba Graček. Tudi tu si bodo pohodniki lahko ogledali notranjost cerkve.

Ob pogledu na Zgornje Poljane proti vzhodu ter kratkem sprehodu po vasi Vrh mimo vaške sušilnice za sadje se bomo spustili po stari cesti v Podgoro ter nadaljevali pot z ogledom kapele sv. Družine ter se nad kapelo usmerili na kolovoz do asfaltirane ceste, ki pelje iz Kozarišč proti Pudobu. Ob stari vaški lipi s kamnitim srcem in po ogledu notranjosti cerkve sv. Jakoba starejšega, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1526, bomo korak namerili proti Nadlesku, do vaške cerkve sv. Jedrti s signiranimi freskami Tomaža iz Senja (1511). Nakar se bomo na nekaj metrih pridružili Evropski pešpoti E6 ter se hitro ločili od nje in zavili na kolovoz proti Podcerkvi, se podali skozi vas do cerkve sv. Martina, ki je v pisnih virih prvič omenjena leta 1384 in si ogledali baročni oltar iz leta 1714. Od tod bomo korak usmerili nazaj proti vasi, a le do prvega križišča, kjer se bomo obrnili na desno in po gozdni cesti, sreča se s planinsko potjo, ki vodi planince iz Križne gore mimo Klanc proti Javornikom, prišli do cerkvice sv. Pankracija na Klancah, ki se v pisnih virih prvič omenja leta 1526. Nato pa nas čakajo samo še prijetne gozdne stezice do Goričic, v sosednji občini Cerknica. Na južnem robu kraja stoji kmečka hiša, po domače pri Češnjevcu, s tramovnim stropom z letnico 1721. Današnji gospodarji hiše nam bodo prijazno odprli vrata, po nekaj metrih pa bomo že v osrednjem delu vasi, ki ga bogati pritlična zidana hiša z arkadno lopo.

Na Goričicah, rojstnem kraju Trohove mame Marije, se tako zaključi ena izmed njegovih številnih spominskih pripovedi. Prežeta z ljubeznijo do domače zemlje ter polna pripovednosti o domačih krajih in ljudeh.