Menu Vsebina
Domov arrow O Loški dolini arrow Značilnosti
Advertisement
 
Geografske značilnosti

SPLOŠEN ORIS

Notranjska je ena izmed treh pokrajin zgodovinske Kranjske in je segala od Ljubljanske kotline do Krasa in Istre. V literaturi se Notranjska pojavlja kot Krpanova dežela. Vsi zelo dobro poznamo močnega, neustrašnega in premetenega silaka Martina Krpana, ki ga je v svoji znameniti pripovedki upodobil Fran Levstik. Notranjsko krasijo številni kraški pojavi. Tu se širijo največji sklenjeni gozdovi na Slovenskem, ki dajejo zavetje velikim zverem (medvedu, risu, volku), razviti lesni industriji pa temeljno surovino. Sredi teh notranjskih kraških gozdov pa leži Loška dolina.

Pogled na Loško dolino s KucljaV prijetno kraško dolino pridemo iz Unca, preko Cerknice, na Bloški polici pa nas smerokaz usmeri na desno. Lahko pa že v Grahovem zavijemo v smer Žerovnice in Gornjega jezera ter se po nekaj kilometrih vožnje, neposredno ob samem Cerkniškem jezeru, pripeljemo v Loško dolino. Dolino naseljuje nekaj nad 3600 prebivalcev v 15 naseljih in zaselkih, med katerimi sta najpomembnejša Lož in Stari trg. Po vseh naravnih značilnostih spada Loška dolina med tipična kraška polja, vendar se po legi, obliki ter vodnih razmerah pa tudi po gospodarski rabi precej razlikuje od sosednjih kraških polj v porečju Ljubljanice.

 

 

 

Snežnik z Babnega polja pozimi

 

Loška dolina je torej z vseh strani zaprta kraška globel s precej ravnim, deloma poplavnim dnom, ki ga obdajajo višje kraške planote od Blok in Racne gore na severu in vzhodu do mogočnega Notranjskega Snežnika (1796m) na jugi in zahodu. Snežnik je ne le najvišji, temveč tudi najmarkantnejši vrh v gorskem obodu Loškega polja. Še dolgo v pomlad, ko vse više zelenijo bukovi gozdovi, se v soncu blešči zasneženi vrh. Mnogi ga imenujejo kar Loški Snežnik, po njem pa so v minulem stoletju označevali Loško dolino kot Snežniško dolino.

 

Ostrnice v jutranjih meglicahOdprti in precej raven travnat in njivski svet sredi gozdov in gora se razteza v nadmorski višini med 570 in 590 m ter meri največ 6 km po dolgem in 4 km počez. Obrobljajo ga strmi, z gozdovi in grmovjem porasli bregovi, ki se na vzhodni strani povzpnejo v vrhove od 800 do 1200 m, na zahodu pa še precej više tja do 1796m.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

NARAVNE IN GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

Snežnik iz KozariščZa nastanek in razvoj Loškega polja je podobno kot na sosednjem Cerkniškem in Planinskem polju odločilnega pomena geološka zgradba oziroma razporedit manj prepustnega dolomita in bolj zakraselih apnencev. Ti dve različno odporni in prepustni kamenini se na Loškem polju stikata ob velikem narivu. Vzhodni del polja in obrobje je zgrajeno iz jurskih apnencev in na njih je zlasti višje kraško površje precej bolj razčlenjeno kot na dolomitu. Na obliko površja, vodne razmere ter naselitev pa je vplival tudi pas jurskega dolomita. Na dolomitni podlagi se je kljub tanki plasti prsti razvila sklenjena travna odeja, zato prevladuje po dolomitnih bregovih travniško in pašniško površje. V ravnini in v kraških globelih je na dolomitu debelejša plast rjave prsti, zato v teh predelih prevladujejo njive. Dolomit v osrednjem delu polja pa ima poleg ugodnejše kmetijske površine tudi pomembno hidrografsko vlogo, saj sili vse kraške vode iz vzhodnega apnenčevega obrobja, da se prelijejo na površje. Površinske reke tečejo čez dolomit in poniknejo v apnencih zahodno od omenjenega nariva. Požiralniki pri Danah so nastali v apnencih, ki grade Snežnik in Javornike ter vse zahodno in južno obrobje Cerkniškega polja, kamor se prelivajo vode iz Loške doline.

 

Pogled iznad Podgore

 

V vzhodnem delu polja od Starega trga, Nadleska in Kozarišč do Vrhnike in Podgore je na široko uravnana skalna podlaga v višini med 580 in 590 m in ne preveč na debelo prekrita z rdečo rjavo peščeno prstjo. V to površino so zarezali površinski tokovi Malega in Velikega Obrha ter Loškega in Viševskega Bržička ozke doline. Vzhodni višji del sega nad poplavno območje zahodnega dela, ki je predvsem v obdobju spomladanskih in jesenskih povečanih padavin pogosto poplavljen.

 

 

 

VODE

Izvir obrha v ŽagiMed kraškimi izviri je največji in edini res stalni izvirVeliki obrh pri Vrhniki ob vznožju Racne gore. Ob najnižjih vodah ima še okrog 200 l/s vode in je najpomembnejši rezervoar pitne vode za vso dolino. Ob visokih vodah se preliva na Loško polje iz podzemlja Racne gore do 30 m3/s vode, del visokih voda pa dobi Obrh tudi iz občasnih bruhalnikov pri Vrbanju in Suhadolci. Ob velikem Obrhu, tej glavni vodni žili Loške doline, je nekdaj delovalo več žag in mlinov, ki pa so večinoma opuščeni, ker so jih postopoma zamenjali sodobnejši parni potem pa tudi električni stroji.

 


Izvir Malega ObrhaDrugi izvir po velikosti je Mali ali Kozariški Obrh, ki daje ob visokih vodah do 20 m3/s vode, ob niskih vodah pa kmalu povsem presahne. Njegovo kraško zaledje naj bi bilo predvsem v Snežniku, od koder pa se očitno male vode odtekajo mimo Loškega polja proti Cerkniškem in Planinskem polju. V Loško dolino se prelivajo iz Snežnika le visoke vode, ki ne morejo odteči po podzemskih kanalih mimo polja.

 

ljubljanica.jpgZdružen Obrh je eden izmed sedmih pritokov Ljubljanice. Reka, ki jo poznamo pod imenom Ljubljanica, se ne pričenja pri Vrhniki, ampak mnogo prej, saj se prvi povirni krak začne že pri hrvaškem Prezidu, drugi pa v Pivški kotlini pod Snežnikom.

 

Detajl ObrhaBolj kot pomanjkanje vode ob suši, povzročajo težave v Loški dolini poplave. Združeni Obrh izgublja vodo že v strugi, preden doseže glavne požiralnike v ravnici pod Danami in ponorno jamo Golobino v severozahodnem kotu polja. Pri nizkih vodah se že vsa voda izgubi v struhi in zanimivo je, da se ne pojavi v izvirih na Cerkniškem polju kot sicer ob srednjih in višjih vodah, temveč odteka po vsej verjetnosti pod Cerkniškim poljem ali ob njem neposredno v izvire Bistre in Ljubljanice. Pri višjih vodah požiralniki v strugah ne zmorejo vseh voda Obrha in ta se razlije iz struge, zalije travnike in odteka po številnih rupah v dnu ter skozi jamo Golobino na obrobju. Votline niso dovolj velike za odvajanje vseh kraških voda, ki se stekajo v Loško dolino, zato nastanejo ob ponornih tudi do 10m visoke poplave, ki ogrožajo tudi bolj odmaknjena naselja.

 

PODNEBJE

Kot za večino naših kraških polj in pre delov so tudi za Loško dolino značilne velike razlike v količini vode med sušnimi in mokrimi obdobji v teku leta, pa tudi med sušnimi in mokrimi leti.Te razlike so odvisne predvsem od podnebnih, zlasti padavinskih razmer, saj kraške vode razmeroma hitro odtečejo z visokih planot. Edino sneg v zimskem času zadržuje odtekanje in zlasti spomladi preprečuje prezgodnje presihanje. Za podnebje Loške doline sta odločilna predvsem lega na notranji strani dinarske gozdne pregraje, ki zavira vplive Sredozemskega morja in pa kotlinski značaj doline, v kateri je pogosten toplotni obrat. V dolini se zadržuje precej bolj hladen zrak kot pa v višjem obroju.

Kozarišče z Javorniki v ozadju pozimiV splošnih potezah je klima podobna tisti na Cerkniškem polju, ima vse značilnosti zmerne kontinentalne klime z mrzlimi zimami in ne prevročimi poletji. najnižja temperatura se pozimi lahko spusti do -30 stopinj Celzija, poleti pa se ozračje segreje do + 36 stopinj Celzija.

 

 

Povprečno na leto ima Loška dolina 1500 do 1600 mm padavin, razlike v letih pa so precejšnje. Bolj namočeno je višje kraško obrobje, saj imata Mašun in Leskova dolina nad 2000 mm padvin, najvišji predeli okrog znežnika pa prejmejo celo nad 3000 mm padavin. Znatne razlike so tudi v višini in trajanju snežne odeje, že v primerjavi s Cerknico, zlasti pa s Postojno, saj leži sneg v Loški dolini skoraj še enkrat dlje kot v Postojni. V primerjavi z visokim kraškim obrobjem in Snežnikom pa je Loška dolina prava oaza in je spomladi že vsa zelena, ko leži poo okoliških gorah še vedno več kot meter debela snežna odeja.

 

KULTURNO GEOGRAFSKE POTEZE

OstrniceV pretežnem delu Loške doline je človek že zgodaj skrčil gozd in si uredil njive, travnike in pašnike. V kmetijski izrabi Loške doline so nastale velike spremembe, o čemer se lahko prepričamo že na prvi pogled. Čeprav nimamo podrobnih podatkov o obsegu kmetijske proizvodnje in številu kmečkega prebivalstva lahko že po sami površini obdelane zemlje sklepamo, da se je gospodarjenje z zemljo bistveno spremenilo. Človek je bil v Loški dolini skozi stoletja in tisočletja - saj se je zgodaj naselil v teh krajih, kot pričajo zgodovinski viri - vezan na skromno kmetijsko površino v dnu polja in na bogate gozdove v obrobju. V dolini je gospodaril z zemljo in vodo in se preživljal z delom v gozdovih. Ko zemlja ni zmogla vseh nahraniti so morali mnogi v svet s trebuhom za kruhom, eni začasno, na primer čez zimo v slavonske gozdove, drugi za zmeraj v tujino in prek "luže" v široki svet. Dolga stoletja so domačini obdelovali zemljo in delali v gozdu za loške gospode v starem gradu nad Ložem, pozneje pa v gradu Snežniku.

Obrh v Kozariščah v ozadju SnežnikLoška dolina je bila predvsem zaradi dobre zemlje v osrednjem delu polja gosto naseljena, v čemer se to kraško polje precej loči od Cerkniškega in zlasti Planinskega, kjer so naselja postavljena le na obrobje. Stare vasi so strnjene in enakomerno razporejene po osrednjih višjih ravnicah kot Viševek, Pudob in Iga vas, ali pa so pomaknjena bolj na obrobje, kot Šmarata, Kozarišče, Podgora, Vrhnika, Markovec, Nadlesk, Podcerkev, Dane pa tudi Stari trg, Lož in Podlož. Nekaj zaselkov in vasi je razmeščenih tudi višje po obrobju doline, na ugodnejših dolomitnih tleh, kot so Vrh, Babna polica, Poljane in Knježja njiva. Edino zahodno obrobje polja ni naseljeno ker je najbolj izpostavljeno poplavam. Strnjene obcestne in gručaste vasi, v katerih so domovi postavljeni največkrat pravokotno na cesto, so obdane z vseh strani z njivami in travniki. Takšna pravilna razporeditev naselij in domov daje Loški dolini videz urejenosti in skladne izrabe celotnega razpoložljivega prostora.

Razvoj industrije po drugi svetovni vojni, je ob upadanju kmetijstva, zavira odseljevanje. V zadnjih sto letih se je zmanjšalo število prebivalstvaza dobro četrtino in marsikateri dom je ostal prazen, čeprav je bilo v njem prostora za eno ali dve družini. Razvoj industrije pa je prinesel tudi razvoj Loške doline.

 

Vir:
- Notranjski listi I

 

 
Inspired by made your web.com