STATUS IN OGROŽENOST NARAVNIH VREDNOT DRŽAVNEGA POMENA; KRIŽNE JAME PRI LOŽU, NOVE KRIŽNE JAME TER KRAŠKEGA POVRŠJA IN PODZEMLJA V NJUNEM ZALEDJU

1. OPIS JAMSKEGA SISTEMA

Križna jama pri Ložu in Nova Križna jama

Jamski sistem leži na območju treh občin (Loška dolina, Cerknica in Bloke) na JZ države Slovenije.

Jamski sistem je četrti na svetu po pestrosti jamskih organizmov (44 vrst).
V jami živi 7 od 28 znanih vrst netopirjev v Sloveniji (Rhinolophus hipposideros, Rhinolophus ferrum-equinum, Barbastella barbastellus, Myotis myotis, Myotis daubentoni, Eptescius serotinus…)
Jamski sistem je uvrščen v evropsko ekološko omrežje Natura 2000 v okviru posebnega ohranitvenega območja pSCI: SI3000232 Notranjski trikotnik (Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000), Ur.l. RS 49/2004 in 110/2004) str. 13082.
Kvalifikacijske vrste jamskih živali (tiste, ki so »evropsko« pomembne) so med drugimi tudi nekaj netopirjev: mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros), širokouhi netopir (Barbastella barbastellus).
Jamski živali, ki sta posebej navedeni pa sta človeška ribica (Proteus anguinus) in drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii).
V območju pSCI se varuje tudi habitatni tip (8310) – jame, ki niso odprte za javnost. To so predvsem vsa najdišča tipskih osebkov (locus tipicus) živalskih vrst – se pravi tista mesta, kje so bile te živalske vrste najdene prvič in drugih ogroženih (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.Ur.l. RS 82/2002) in zato zavarovanih vrst (Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah Ur.l.RS 46/2004, popr. 109/2004, popr. 84/2005)
Od 44 pravih jamskih živali, ki jih navaja Sket (Sket, B., 2000. Pregled in izbor jam v Republiki Sloveniji, ki so pomembne za ohranjanje podzemske favne. Ljubljana. 36 str.) in živijo v Križni jami se 2 obravnavata kot prizadeti (E) (Ur.l. 82/2002....) hrošček (Anophthalmus heteromorphus) in polžek vodni jamničar (Zospeum exiguum), 3 so ranljive (V) (Parastalita stygia, Stalita taenaria, Proteus anguinus, 12 je redkih (R) (Bathyscimorphus trifurcates, Machaerites ravasinii, Zospeum kusceri, Elaphoidella stammeri, Elaphoidella jeanneli, Rhyacodrilus omodeoi, Tubifex pescei, Hauffenia michleri, Belgrandiella schleschi, Belgrandiella cruces, Belgrandiella superior, Dendrocoelum spelaeum) 1 pa je premalo znana vrsta (Diacyclops charon).

Posebnosti jamskega sistema in jamski inventar

Sistem je dolg več kot 12 km.
Poudarimo lahko nekatere posebnosti Križne jame:
• Izredno čista voda (za sedaj) v jamskem potoku, bogata z minerali kalcita.
• Sigaste pregrade med jezeri. Vseh skupaj je v jami okoli 50.
• Četrta jama na svetu po pestrosti jamskih organizmov (44 vrst).
• V jami živi 7 od 28 znanih netopirjev v Sloveniji (Rhinolophus hipposideros, Rhinolophus ferrum-equinum, Barbastella barbastellus, Myotis myotis, Myotis daubentoni, Eptescius serotinus…)
• Številne kosti jamskih medvedov. Po številu kosti eno najpomembnejših arheoloških nahajališč na svetu.
• Najdbe keramik v vhodni Cerarjevi dvorani iz eneolitika in mlajše.
• Kapniki, ki »rastejo iz vode«, zaradi dvigovanja pregrad in s tem vodne gladine.
• Delni aragonit v Suhem rovu.
• Jamsko mleko v Matjaževem rovu in na koncu rova Blata.
• Številni špageti – cevčice - (nekateri dolžine 2-3 metre), helaktiti, ponvice in ostale oblike sige v suhih rovih jame.
• Izrazite geomorfološke oblike vodnega toka (fasete, stenske in stropne kotlice, skalni noži…).
• Brzice v jami.
• Jamski baldahini na posameznih mestih pregrajujejo glavni vodni rov v več višinah.

Več informacij o jamskem sistemu, fotografij ter interaktivni ogled jame si lahko pridobite na spletnih straneh;
http://www.krizna-jama.si
http://www.burger.si/Jame/KriznaJama/KriznaJama.html

2. ONESNAŽEVANJE

Čistilna naprava pri Fari in sistem Križne jame

V Novi vasi na Blokah je zgrajena čistilna naprava, ki naj bi začela obratovati v kratkem.
Cev iz čistilne naprave je, brez površinskega toka, speljana v okoli 200 m oddaljen požiralnik potoka Farovščice, ki ima neposredno povezavo s Pisanim rovom v Križni jami in je bil do sedaj večino leta brez vode (voda potoka je ponikala več 100 m pred požiralnikom).

Največja težava bo nastala v jami ob sušah, ko iz Blok voda ne teče. Do sedaj je bila suša v jami (prazna jezera) skoraj vsako leto po dvakrat. V prihodnosti bo dotok iz čistilne naprave dovolj močan, da jezera v jami ne bodo več presahnila.

Voda je do sedaj večji del leta dotekala v jamo posredno (preko prsti, rastlin…) iz manjšega zalednega območja, sedaj pa bo voda iz iztoka čistilne naprave tekla neposredno v požiralnik, brez površinskega toka.

To je največja grožnja jami (čisti vodi v jamskem potoku, kalcitnim pregradam med jezeri in jamskim živalim) v moderni zgodovini.

Projekt gradnje čistilne naprave je bil napisan površno. Med drugim govorijo poročila v projektu o izpustu voda v podtalje. To ne drži, saj gre za izpust voda iz čistilne naprave v podzemeljski potok, ki pride na površje kot izvir Šteberščice na Cerkniškem polju, ki spada v porečje Ljubljanice. Križna jama je »podaljšan« potok-kanal- Farovščice, ki se nadaljuje v potok Šteberščico (na Cerkniškem polju). Je vmesni (podzemeljski) člen med dvema potokoma. Križno jamo omenjajo poročila le posredno.

Nikogar od projektantov in odgovornih inštitucij ni bilo na ogled terena (jamskega sistema), prav tako se ni upoštevalo slabih izkušenj z izpusti voda iz čistilnih naprav v druge jame v Sloveniji (Logatec, Sežana, Divača…).
Ne razumemo, da za tako pomemben projekt ni bilo narejene presoje vpliva na jamo (jamske živali, rast sigastih pregrad, med jezeri, turistični obisk) in dol vodno porečje Ljubljanice.

Aktivnosti DLKJ v zvezi s čistilno napravo
DLKJ je občino Bloke in Agencijo RS za okolje večkrat opozorilo na neustreznost projekta gradnje iztoka iz čistilne naprave in njegov vpliv na jamski ekosistem. S strani občine in Agencije ni bilo nobenega posluha.
DLKJ je poslalo Upravni enoti Cerknica poziv, naj vstavi postopek izdaje obratovalnega dovoljenja čistilne naprave. Odgovorili so, da ni pravne osnove za ustavitev postopkov izdaje gradbenega dovoljenja.
V sodelovanju z Društvom za raziskovanje jam Ljubljana je bil poslan na ARSO, in v vednost gospodu Podobniku - MOP in Zavodu za varstvo narave, dopis v zvezi s čistilno napravo (Pobuda za vnovično presojo lokacije in načina izpusta čiščene vode iz Čistilne naprave Fara).
Naša naslednja aktivnost so informacije, ki jih pošiljamo slovenskim in evropskim institucijam in organizacijam za varovanje okolja ter javnosti.

Pri naših prizadevanjih nas podpirajo: predsedstvo Jamarske zveze Slovenije, Združenje turističnih ponudnikov ob Cerkniškem jezeru, Društvo za raziskovanje jam Ljubljana ter številne nevladne organizacije s področja varovanja okolja in posamezniki.

3. VARSTVO JAME

V Sloveniji imamo več primerov čistilnih naprav, ki so speljane v jame. Naj navedemo le dve (v Sežani in Divači); v Kačno jamo in jamo v Kanjaducih. V obeh jamah smrdi po odpadni vodi, kar je velika škoda.
Kako bo v Križni jami?
Take jame ni v Sloveniji in tudi ne v Evropi.
Smatramo, da sodi jama pod zaščito UNESCO, ne pa v podaljšek cevi iztoka iz čistilne naprave.
Za razliko od zgoraj omenjenih jam je Križna jama tudi turistična jama v kateri se trudimo obiskovalcem pokazati naravno ohranjeno jamo, čisto vodo in jih navdušiti za varovanje kraškega podzemlja in površja. Ali bo v suhem delu leta (višek turistične sezone) možen ogled jame, če se bodo tedaj napol prazna jezera polnila z vodo iz iztoka čistilne naprave?

Nedopustno je speljati vodo iz čistilne naprave v jamo in po nekaj mesecih ugotavljati ali je to sprejemljivo. Kaj bo z jamskimi živalmi? Kako bo z rastjo sigastih pregrad, ki so občutljive na majhne spremembe kemičnih in fizikalnih lastnosti vode?
Poleg tega je v projektu zagotovljen monitoring na iztoku iz čistilne naprave. Kaj pa v jami? Nikjer ni zagotovljenega spremljanja vpliva na vodo, ki je danes kristalno čista, zelene barve?

Zaskrbljeni smo tudi zato, ker vemo, da čistilne naprave v naši okolici ne delujejo ves čas ustrezno (Stari trg pri Ložu, Cerknica…). Takrat, ko ne delujejo je iztok voda celo slabši kot, če bi iztok iz kanalizacije potekal direktno. Kakšen bo takrat vpliv na jamo?

Dejstvo je, da stanje za jamo ne bo več isto, kot pred delovanjem čistilne naprave. In ne samo to, bo slabše. Zato se bomo v DLKJ še naprej trudili, da čistilna naprava, s tako urejenim iztokom, kot ga ima sedaj, ne bo začela obratovati.

Naprošamo pristojne inštitucije, da pridejo na ogled jame in površja v spremstvu strokovnjakov (krasoslovcev, biologov…) ter skušajo najti rešitev, ki bo za jamo ustrezna.

Do danes namreč v jamo ni prišel na ogled še nihče od odgovornih. Ne tisti, ki so pisali študije, dovoljenja, ne tisti, ki so jih podpisali. Prav tako ne investitor.

Vse institucije in posameznike vabimo na obisk v jamo in da bi sami videli in ocenili situacijo.

Kontaktni naslov za obisk je;

DLKJ, Bloška Polica 7
1384 Grahovo
Slovenija
telefon: +386-41-632-153
email: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

Za pomoč se vam zahvaljujemo.

S spoštovanjem,
Bloška Polica, 26.9. 2007
predsednik DLKJ
Matej Kržič
prof. geo in zgo