Menu Vsebina
Domov arrow O Loški dolini arrow Novice-članki arrow Otroci na vasi naj se pa kar po dvoriščih igrajo!
Advertisement
 
Otroci na vasi naj se pa kar po dvoriščih igrajo!

Zgodba spada med tiste: saj ni res – pa je.
Pa pojdimo od začetka. Nekoč so na vasi živeli otroci, veliko otrok. Igrali so se po dvoriščih, na poljih, tudi na cesti, saj avtomobilov ni bilo. Starši pa so v glavnem delali za preživetje in košček kruha. Časi so se počasi spreminjali in na cestah je bilo vse več avtomobilov, na poljih vse manj ljudi. Za kos kruha hodimo na delo v tovarne, otroke pa zaupamo v varstvo za to šolanim ljudem. V varstvu so deležni strokovnih prijemov pri izobraževanju in igri. Država preko občine za to nameni kar lep kos sredstev, nekaj pa prispevajo tudi starši. Otrokom so v vrtcu poleg ustreznega varstva in izobraževanja na voljo tudi kvalitetna hrana in skrbno izbrana igrala. Nekateri otroci pa imajo to srečo (ali smolo), da imajo stare starše, ki jim nudijo ne tako strokovno, vsekakor pa bolj »srčno« varstvo doma.

Glave nekaterih mladih družin na vasi so se odločile, da bi tudi svojim otrokom naredili nekatera igrala, ki so drugim otrokom na voljo v vrtcu. Ker so vsi ročno spretni in vešči raznih del, izdelava sploh ne bi predstavljala težav. Pokazali pa sta se dve težavi. Prva je bila, kam taka igrala postaviti. Cesta za to ni primerna, polje pa tudi ne. Druga težava pa je certifikat o varnosti igrala. Kaj, če se otroku na takem igralu kaj zgodi? Kdo bo odgovarjal? Starši so upali na pomoč občine, saj le ta nameni neverjetne vsote za otroke v vrtcu, zakaj ne bi nekaj fičnikov namenila tudi za otroke na vasi. Seveda je kmalu sladilo razočaranje, saj država od občine ne zahteva, da bi tudi za vaške otroke, ki ne hodijo v vrtec, namenila kaj denarja. Še za bolj pomembne stvari zmanjka sredstev, pravijo! Ampak, nekaj pa bi se le dalo narediti! Občina ima po naključju sredi vasi na idealni, krasni lokaciji zemljišče, na katerem so si sosedje uredili zelenjavni vrt. Vaški odbor se je odločil, da povpraša te uporabnike, če bi bili pripravljeni spremeniti namembnost zemljišča in bi na njem uredili otroško igrišče. Nekateri so idejo pozdravili z navdušenjem, drugi z zadržanostjo. Odločili smo se, da poskusimo igrišče urediti z lastnim delom in lastnimi sredstvi. Vaške glave so se sestale, naredili so načrt dela, nekaj rekli o stroških in se dogovorili za dan »D«.

Potem pa kot strela z jasnega klic gospoda iz »mesta«:
»Kaj si pa mislite? Kje pa ste že videli, da bi mulci na vasi imeli igrišče? Kar po dvoriščih naj se igrajo! Tega pa jaz že ne bom dovolil! Bom pa vse odvetnike sklical, da se to ne bo zgodilo!« je donelo iz telefona. Poklical nas je gospod, ki ima stanovanje poleg omenjenega zemljišča, a že mnoga leta v tej gredi ne zraste nobena zeljnata glava, korenček, solata, saj vrta ne obdeluje. Ker smo v vaškem odboru v glavnem ljudje, ki se po veselicah nismo pretepali, se nismo spustili v prepir. Vljudno in spravljivo mu ponujamo pomoč pri sajenju krompirja in drugih vrtnin na kakšnem drugem mestu, če je slučajno po tolikih letih že pozabil, kako se to dela.

Pa bo verjetno tudi ta možnost padla v vodo. Gospod in še nekateri drugi si bodo na občinski zemlji sredi vasi sadili krompir in vrtnine. Polja okrog vasi so namreč preveč poraščena s travniki, da bi bila primerna za kaj takega, pa še dovolj jih ni in kmetje potrebujejo še nekaj občinske zemlje.(!) Otroci pa bodo ostali brez igrišča in igral! Po nekajletnem mrtvilu je trenutno v vasi veliko otrok. Koliko časa bo še tako? Verjetno se bodo mlade družine kmalu preselile v mesto, kjer jim bodo, poleg drugih ugodnosti, na voljo tudi igrišča, saj jih očitno na vasi ni dovoljeno imeti. Stari pa bomo »jamrali«, da vasi izumirajo.

Dušan Baraga

 
Inspired by made your web.com