OD USTANOVITVE

Kaj je pogojevalo, da je bilo ustanovljeno Gasilsko društvo Pudob? Predvsem dejstvo, da je bilo na celotnem območju Loške doline eno samo gasilsko društvo in to v Starem trgu. Požarov pa je bilo vsako leto več. Dogodilo se je tudi, da če je gorelo v vaseh južno od Obrha v času velikih povoden, da gasilci iz Starega trga niso mogli priti na gašenje v omenjene vasi. Povodnji pa so bile skoro vsako leto, včasih celo dvakrat na leto, spomladi in jeseni. Ker pa so imeli v Pudobu še gasilni dom in v njem ročno brizgalno, staro že tedaj 60 let, ki jo je bilo potrebno ročno nalivati, vendar je še služila svojemu namenu, smo se leta 1928 odločili, da ustanovimo samostojno Gasilsko društvo s sedežem v Pudobu.

Ustanovni občni zbor 1928

Med pobudniki ustanovitve društva so bili gasilci, ki so bili že člani gasilskega društva Stari trg na čelu s Francem Štefančičem iz Pudoba. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo 50 članov. Izvolili so odbor in si zadali  nalogo, da si nabavijo motorno brizgalno in ostali pribor.

Franc Štefančič

Kot prva naloga pa je bila nabava blaga za 50 delovnih oblek. Platno smo nabavili v tovarni v Jaršah, obleke pa so zašili domači krojači. Načelnik in dva člana pa sta bila zadolžena za nabavo motorne brizgalne. Že takoj v letu 1928 so se dogovorili z zastopnikom Emilom Sila, ki je zastopal tovarno Gasilski zavodi iz Češkoslovaške. Naročilo se je 800 litrsko prevozno motorno brizgalno za ceno 60000 din . Plačati se je moralo 10000 din takoj ob naročilu, 25000 din ob prevzemu motorke in 25000 din ob koncu garancijske dobe, to je 1 leto po prevzemu. Da smo prišli do potrebnega denarja smo povzeli vse mogoče ukrepe. Tako smo še leta 1928 napravili veliko vrtno veselico, ki nam je prinesla 8000 din čistega dobička. 2.2.1929 leta smo organizirali v delavskem domu veselico z igro  »Hribovci«. Bila je zelo dobro obiskana. To je bila ena najhujših zim. Tisti dan je bilo »samo« -37°,  skuhali smo cele »škafe« kuhanega vina in čaja. Čistega dobička pa je bilo 10000 din. Tako smo s tema dvema veselicama in nabiralno akcijo uspeli zbrati 35000. Prevzem motorke je bil v začetku leta 1929. Z motorko smo dobili tudi 200 m cevi. Ker smo videli, da je to premalo, smo naročili še 200 m cevi za ceno 8000 din. Zato smo v letu 1929 napravili še eno veliko vrtno veselico, ki nam je prinesla 11000 din čistega dohodka, tako, da smo krili vse stroške. Člani so hoteli imeti tudi paradne uniforme. Denarja ni bilo zanje, zato smo se dogovorili sledeče. Vsak član si nabavi uniformo na svoje stroške, društvo pa jim bo odplačevalo po možnostih, ko bo imelo denar. In res, za paradne uniforme smo naročili blago v Ljubljani. Naredili pa so obleke domači krojači, in tako smo imeli leta 1930 50 paradnih uniform.

Prevzem motorne brizgalne 1929

K motorni brizgalni, ki je bila prevozna dvokolna smo potrebovali prednji voz. Tovarniška cena je bila 9000 din. Kupili smo  tudi prevozni navijalec za cevi za ceno 2000 din in raztezno dvodelno lestev za prevoz na kolesih za 1000 din. Hoteli pa smo še več. Člani so hoteli še svojo godbo  na pihala, za igranje ob raznih slovesnostih in za razvedrilo. Kapelnik je bil na razpolago in tako smo leta 1931 kupili 16 instrumentov za ceno 16000 din. Pri nakupu je zopet prišla do izraza solidarnost.

6 članov je posodilo denar in v veliko zadovoljstvo vseh nas je godba pričela z delom. Žal je godba obstajala samo 3 leta do 1934 leta, ko je kapelnik odšel iz doline. Brez vodje pa ni šlo in tako smo se morali posloviti od te dejavnosti. Instrumente smo prodali.

Godba PGD Pudob 1932

Motorka in vse ostalo orodje nam je dobro služilo, tudi na vajah smo bili požrtvovalni. Od ustanovitve do julija 1931 smo imeli 6 požarov. Sedmi – katastrofalni pa je izbruhnil 19.julija 1931, ko je pogorelo skoro pol vasi Nadlesk. Pri tem požaru se je naša motorka pokvarila. Zaradi tehnične napake je izpušni ventil odpovedal. Tako sta bila uničena valj in bat. Žal motorka ni bila več v garanciji, pa tudi rezervnih delov nismo dobili. Da ne bi ostala neuporabna smo morali kupiti nov motor. Dogovorili smo se v Ljubljani pri Zupanu za motor znamke ILO po ceni 6400 din. Od takrat pa je motorka delala brezhibno še polnih 45 let.

V letih od 1932 – 1940, ko je bila gospodarska kriza nismo prirejali veliko veselic. 1934 smo priredili veselico s tombolo z 250 dobitki. Glavni dobitek je bilo motorno kolo, 4 kolesa itd. Tudi v letu 1936 smo priredili še eno veselico s tombolo tudi z 200 lepimi dobitki – motorjem, kolesi, kmetijskim in gospodarskim orodjem itd. Ker pa so delavcki dom v Pudobu – Marofu preuredili v druge namene, nismo mogli več prirejati veselic v zimskem času. Zaradi krize je tudi društvo stagniralo – predvsem zaradi odhoda mnogo članov v tuje dežele (Francija). Članstvo se je gibalo med 30 – 50 članov. Vendar agilni smo bili vseskozi. Vsako leto smo imeli vsaj 5 vaj.
Leta 1939 smo se udeležili gasilskega kongresa. Nastopili smo z 1 desetino pri vajah s sekiricami in 1 desetino pri vajah metanja cevi.
Od ustanovitve pa do začetka druge svetovne vojne smo gasili 2 velika požara na Gornjem Jezeru in Nadlesku ter pri 34 manjših požarih.
Z začetkom druge svetovne vojne so se kakor vse tako tudi za gasilstvo začeli hudi časi.

Takoj ob prihodu Italijanov je dom zasedla njihova vojska, odstavila ves odbor in zahtevala seznam članov gasilcev.Dva gasilca sta morala stanovati v domu, na hrano pa hodila v Stari trg. V letu 1941 poleti smo kljub vsem težavam uspešno pomagali pri gašenju velikega požara v Prezidu. V letu 1942 pa se je okupatorska vojska kratkomalo vselila v dom. Motorno brizgalno, opremi in ostalo orodje pa so zmetali in speljali ven na njivo. Kolikor se je dalo smo brizgalno in orodje pospravili po skednjih, precej oblek in marsikaj pa se je porazgubilo in izginilo. Brizgalno je poveljnik spravil v svoje skladišče. Prišel je italijanski oficir, da jo zapleni. Na izgovarjanje in prigovarjanje, da brizgalna ni društvena, ampak da je last vaščanov in da jo ima društvo samo v najemu je oficir popustil in jo ni odpeljal. Po odhodu Italijanov pa je gasilski dom zasedla in preuredila v bunker protikomunistična milica. Pri razpadu in odhodu Italijanov v septembru 1943 leta pa je bil po spopadu med belogardisti in partizani dom požgan in uničen.

V letu 1941 je društvo štelo 37 članov. Od teh je med vojno izgubilo svoja življenja 14 članov. Tako je v teh letih gasilsko delo zastalo.

Ko so med vojno ognjeni zublji najbolj srdito zahtevali svoj davek nismo mogli niti smeli in tudi nismo imeli s čim gasiti (bencin). Le požrtvovalnost nekaterih predvsem pa poveljnika Štefančiča se imamo zahvaliti, da so rešili vsaj najnujnejšo opremo dnem, ki so prihajali…

Prišlo je leto 1945 in prišla je svoboda ter mir. Začelo se je z obnovo domovine. Tudi gasilci, zopet na čelu s Štefančičem smo začeli s svojo obnovo. Gasilska oprema, kolikor jo je bilo, je bila shranjena pri Štefančiču nato pri Ožboltu nato pa zopet nazaj pri Štefančiču. Hoteli smo popraviti porušeni dom. Najprej smo hoteli postaviti stolp za sušenje cevi. S strani cestnega nadzorništva pa je prišla prepoved ponovne postavitve doma z obrazložitvijo, da zapira pogled na cesti. Zaradi tega smo se dogovorili in pristopili k graditvi prizidka pri združenem domu v Iga vasi. Tako smo največ s prostovoljnim delom ves dom v Pudobu podrli, material prepeljali v Iga vas in tako zgradili nov dom, ki stoji še danes. Predsednik je imel evidentiranih 2500 prostovoljnih delovnih ur. Pa jih je bilo veliko več. Med tem časom smo z družbeno pomočjo pa tudi z dobički veselic in prostovoljnimi prispevki v mejah možnosti, ki so tedaj bile nabavljali opremo, predvsem pa cevi, ker so bile stare kolikor jih je še bilo dotrajane. Zbrali smo se pri Štefančiču, članstvo pa smo povečali z mladimi svežimi močmi. Tako smo leta 1952 imeli tečaj in izpite za izprašane gasilce. Čakali smo kdaj bo dom zgrajen in dočakali…

11.7.1954 leta smo se preselili v novi dom. S preselitvijo pa smo spremenili tudi ime društva. Odslej smo se imenovali Gasilsko društvo Iga vas. Leta so tekla,  vseskozi smo bili aktivni, tako pri gašenju požarov, usposabljanju članstva in njegovem večanju. Prirejali veselice in počasi a vztrajno izboljševali in večali svoj gasilski inventar. Začeli smo tudi z nabavo paradnih oblek.

Leta so tekla in vse se stara. Tudi naša motorna brizgalna. Začeli smo se pogovarjati o nabavi nove. Še bolj pa nas je skrbel prevoz. Že vseskozi če je kje gorelo smo bili odvisni od konjske vprege ali kamiona, če je slučajno kje kakšen bil. Leta 1971 se nam je uresničila tudi ta želja. Z OGZ Cerknica smo se dogovorili, da oni nabavijo gasilski avto, mi pa z nabiralno akcijo po vaseh našega področja motorno brizgalno, gospodarske organizacije v Loški dolini pa nove cevi in sireno.

Vse to je bilo uresničeno in v mesecu juliju 1971 smo z veliko proslavo in nato veselico vse to sprejeli v našo last v splošno zadovoljstvo nas vseh.
To leto smo na občnem zboru ostarelemu toda zelo agilnemu predsedniku v pomoč izvolili tudi podpredsednika. Društvo je zaživelo kot prerojeno.

Da smo bili tista leta zelo agilni nam pove tudi podatek, da smo prejeli leta 1975 za vsestransko delo občinsko diplomo in značko OF.

Bližala se je 50. letnica našega društva. Za ta jubilej smo se hoteli postaviti s svojim gasilskim praporom. Zopet smo šli v nabiralno akcijo po vaseh, podjetjih in organizacijah. In zopet nam je uspelo. Leta 1977 smo za 50 letnico društva razvili prapor poln zlatih in srebrnih žebljičkov in 7 trakov ob veliki udeležbi gasilcev iz vse občine in sosednjih občinskih zvez.. Po proslavi pa seveda obvezno veselica.

50.letnica

Velika udeležba na pogrebu, posebno gasilcev je izpričala njegovo priljubljenost. Posle predsednika pa je prevzel podpredsednik Martinčič Tone, ki je bil predsednik do leta 1983.

Leta 1983 je bil za predsednika izvoljen Martinčič Vinko. Decembra 1983 je bila na Upravnem odboru društva sprožena ideja, na občnem zboru 1984 pa sklep o gradnji vodovoda za 4 vasi. Vaščani so z veseljem pričeli z delom. V rekordnem času je bilo zgrajeno 9 km vodovoda za 187 gospodinjstev. Družba je prispevala 500 miljonov din, vse ostalo pa je bilo narejeno s prostovoljnim delom in prispevki. Vse je treba pohvaliti, ker z naštevanjem imen ne bi nikamor prišel.
Zadnja akcija, ki se je začela in še traja pa je nabava opreme po vaseh in usposobitev hidrantov. Skušali bomo zamenjati vse podtalne hidrante z nadtalnimi, posebno še v Viševku. Sedaj se pa moramo vrniti nazaj in pregledati delo našega društva v njegovi poglavitni nalogi in sicer usposabljanja članov in pomoč pri nesrečah.

Vaje: Kljub vsemu nismo pozabili na vaje. Vsa leta smo pridobivali nove člane predvsem mlade in jih uspešno uvajali v požarni taktiki in preventivi. Vsako leto smo imeli vsaj nekaj vaj. Večkrat tudi preventivne preglede po vaseh.

Tečaji: Tudi višje usposabljanje članov je bilo v našem programu. Tako smo napravili tečaje za izprašane gasilce. 15 gasilcev je opravilo izpit za strojnika. 21 gasilcev je opravilo izpit za podčastnike, 3 pa za častnike.

Tekmovanja: V tej kroniki niso zajeta vsa tekmovanja. Nekaj pa jih le moramo zapisati. 1974 leta člani 4 mesto, 1975 leta člani 6 mesto, pionirji 3 mesto, leta 1979 na regijskem tekmovanju mlajši pionirji 4 mesto, starejši pionirji 13 mesto, na občinskem tekmovanju mlajši pionirji 2 mesto. 1985 leta mlajši pionirji I. desetine 1. mesto, II. desetine 2 mesto. 1981 leta člani 5 mesto, mlajši pionirji pa 1. in 2. mesto 1984 leta ml. pionirji 1. in 2. mesto, starejši pionirji 4. mesto. 1986 leta starejše pionirke 1. mesto.

Požari: Tudi požarov, na katerih je sodelovalo naše društvo je bilo v letih 1945 – 1987 kar 68. In sicer na našem območju v Pudobu 3 krat, Iga vas 3 krat, Podgora 1 krat, Vrh 1 krat, Viševek 5 krat, Kozarišče 5 krat.
Ostalo območje doline: Lož 4 krat, Stari trg 5 krat, Nadlesk 5 krat, Dane 1 krat, Podlož 1 krat, Vrhnika 4 krat, Babno polje 1 krat.
Izven doline: Bloška polica 1 krat, Bločice 1 krat, Martinjak 1 krat, Cerknica 2 krat, Zelše 1 krat, Veliki vrh 1 krat, Prezid 1 krat.
Gozdnih in travniških požarov je bilo v teh letih 19.

PO LETU 1988

Leto 1988 je bilo volilno leto. Zamenjal se je delno upravni odbor. Dobili smo telefon. Minilo je v glavnem za pripravo proslave ob 60-letnici društva, katera se je tudi realizirala skupaj z PGD Stari trg ob njihovi stoletnici. Začela se je tudi priprava za izgradnjo sejne sobe v domu. Požar je bil eden in to travniški na Babni polici.

Leto 1989 je v glavnem minilo v adaptaciji doma. Planirano izobraževanje ni bilo izvedeno. Bili so trije travniški požari. Udeležili pa smo se tudi tekmovanja gasilske zveze z dvema desetinama. Na občnem zboru za leto 1989 pa se je tudi pojavil predlog o zamenjavi obstoječega vozila.

Leto 1990 je minilo brez kakšnih posebnosti, kar se vidi tudi po poročilih za to leto, ki jih enostavno ni. Še vabilo za redni letni občni zbor ima samo par točk.

Za 1991 prav tako ni nobenih poročil. Vojna za Slovenijo je bila na prvem mestu.

Leto 1992 je kot da ga ni.

Leto 1993 je začelo bolj obetavno, vsaj kar se dokumentacije v arhivu tiče. Izvršena je bila primopredaja tajniških nalog ter delna zamenjava upravnega odbora. Sodelovalo se je na dveh požarih in to na Marofu in v sosednji "državi"(do sedaj smo hodili samo v Prezid op.a.) v gozdnem požaru. Začelo se je reševati problematiko lastništva gasilnega doma in stanovanja gospodarja, kar po takratnem mnenju vodilnih v naši dolini ne bo sporno. Dobili smo čoln in motor za potrebe prevoza vaščanov Šmarate ob poplavah. Poudarjena je bila tudi problematika hidrantnega omrežja, zaradi slabega vzdrževanja s strani komunale.

Leto 1994 je minilo v lastniškem preoblikovanju društva. Požarov ni bilo, bilo je nekaj vaj s člani ter tri seje UO in NO. Lastništvo se ni uredilo.

V letu 1995 je bila samo ena seja UO in NO. Lastništvo se ni uredilo. Dobili pa smo deset nižjih gasilskih časnikov in dva časnika I.stopnje.

Leta 1996 smo dobili davčno številko. Ponovno je bil predlog o zamenjavi orodnega vozila. Sprejete so bile spremembe statuta.

Leto 1997 je bilo prav tako neaktivno. Sodelovalo se je na vaji KRAS 97. Udeležba na sektorski vaji pa ni minila brez zapletov.

Leto 1998 leto korenitih  sprememb. Iz govora predsednika društva ob 70-letnici: "Bila so agilna in plodovita leta, vmes pa tudi leta stagnacije in mrtvila. Tako je končno padel sklep upravnega odbora, da predlaga občnemu zboru njegovo korenito pomladitev. To se je uresničilo na letošnjem občnem zboru. Mlajši smo poprijeli za delo, seveda ob pomoči in znanju veteranov in si zadali v glavnem dve nalogi za letošnje leto in sicer:
 -proslavo ob 70. letnici društva, ki jo uresničujemo danes
 -nabavo novega gasilskega avtomobila- če računamo na to da je dosedanji star 27 let…". Proslava in veselica je lepo zelo uspela. Začelo se je zbiranje ponudb za nabavo novega vozila. Potrebno je bilo prebiti nova vrata v dom zaradi velikosti vozila. Med letom se je zamenjalo mentorja mladine, ker se ni izkazal. Operativa je bila zelo agilna. Med člane se je razdelilo pristopne oziroma izstopne izjave, zaradi ažurnosti podatkov. Še požari so nas obiskali, čeprav se s tem ni za hvalit. Zagorela je drvarnica v Podgori (dotrajan dimnik), ter gospodarsko poslopje v Viševku (električna napeljava-glavni vod). Bilo je tudi leto travniških požarov zaradi suše v spomladanskih mesecih. Upravni odbor se je sestal kar 23-krat.

70.letnica

Leta 1999 elan prejšnega leta ni splahnel. Zamenjalo se je samo poveljnika, ker se je poročil in odšel v Prlekijo. V februarju smo dobili težkopričakovano novo orodno vozilo, katerega smo v juliju mesecu prevzeli, blagoslovili in se nato vsi skupaj še poveselili. Imeli smo dve akciji in sicer požar na skednju v Vrhniki zaradi strele, ter iskalno akcijo zaradi starejše pogrešane osebe v Ložu, ki pa se je na srečo dobro iztekla. Sodelovalo se je tudi na vaji Požar99 v Starodu pri Ilirski Bistrici, ter udeležba na občinski vaji. Asvaltiralo se je dvorišče okoli doma. Lastništvo pa je bilo še zmeraj status quo.

Leto 2000 je bilo leto velikih poplav. Tako je deset gasilcev skoraj ves november prevažalo ljudi iz Šmarate in Kozarišč z čolnom in kombijem. Bil je dimniški požar v Podgori, pogorelo je krmišče pri gradu Snežnik, gospodarsko poslopje v Iga vasi-hišo smo rešili. Bil je požar v Podcerkvi ter požar v bloku v Starem trgu. Pregledano je bilo kompletno hidrantno omrežje v Loški dolini ter popravljene pomanjkljivosti. Z KGZ-Cerknica smo se dogovorili o premaknitvi drvarnice, kar smo tudi storili. Dobili smo tudi takoimenovane mobi-člane, kar se je poznalo pri investicijah.

Tudi leto 2001 se je začelo s poplavami. Na srečo smo vaščane samo dva dni prevažali s čolnom. Toda vode se nismo rešili. Pri Gornjem Jezeru smo po Cerkniškem jezeru iskali pogrešanega mladega fanta, ki pa smo ga žal našli prepozno. Prav tako smo iskali v Šmarati pogrešano starejšo osebo. Iskali smo jo tri dni, preiskali cca 20km2 površine, žal je bilo tudi tu prepozno. Sodelovali smo pri čiščenju potoka, ker se je izlila nafta. Bili smo tudi pomoč na Melesu, kjer se je vnela žagovina. Imeli smo srečanje (polhanje) z člani gasilskega društva z Razkrižja. Dokončali smo drvarnico in jo razširili še za pomožni prostor kot garažo za staro vozilo. Lastništva še vedno nismo rešili.

Leto 2002 je bilo v znamenju ustanovitve Gasilske zveze Loška dolina. Požarov k sreči ni bilo. Organizirali smo gasilsko tekmovanje za GZ Loška dolina, kjer so sodelovali tudi pionirji in mladinci iz Hrvaške. Prejeli smo Srebrni znak Civilne zaščite za zasluge in veliko požrtvovalno pomoč pri poplavah v letu 2000. Bili smo na obisku oziroma strokovni "ekskurziji" pri gasilcih PGD Razkrižje. Odklopili so nam telefon. Lastništvo se še ni rešilo.

Leto 2003 se je začelo v znamenju volitev. Zamenjali smo predsednika zaradi drugih obveznosti, gospodarja zaradi neresnosti ter tajnika, ker je prevzel vlogo tajnika v novoustanovljeni GZ Loška dolina. Priklopili ponovno telefon tokrat ISDN, ter posodobili računalnik tako, da lahko dostopamo na "Vulkan". Ekipa pionirk se je uvrstila na državno tekmovanje. Dobili smo aktivno desetino članic-A. Imeli smo "družabno srečanje" pred gasilnim domom, ki je odlično uspelo. Pogorela je starejša hiša v Vrhniki. Bili smo na vaji Čabar-Loška dolina, ki pa se je prelevila v pravo gašenje. Gasili smo na Marofu , kjer je zagorelo žaganje. Sodelovali smo tudi na požaru na Goriškem. Lastništvo je še zmerom v zraku.

Leto 2004 je bilo zelo aktivno glede požarov in delovanja samega društva. Gorelo je v Podgori termoakomulacijska peč, v Kozariščah dimnik, ter Kucelj - kozarska stran do borovcev. Varovali in usmerjali smo promet ob obisku veleposlanikov v Loški dolini ob vstopu Slovenije v EU. Popravili smo streho nad gasilskim domom. Pionirke so bile na državnem tekmovanju. Glede lastništva pa je pobudo prevzela občina oziroma njihov odvetnik.

Leto 2005 se je začel zopet z požarom v Ložu, kjer je zgorela delavnica, hišo pa smo rešili. K sreči je bil to edini požar v tem letu. Ker občina ni uspela urediti lastništva, smo stvar ponovno vzeli v svoje roke, tokrat z drugačnimi prijemi, kar se je že konec leta poznalo. Bili smo kot redarji na tridnevni prireditvi "Deželi ostrnic". Za konec leta pa smo zakurili še dva avtomobila in na njih sprobavali različne oblike gašenja.

Leto 2006 se je tudi začelo z požarom, tokrat v Starem trgu, kjer je gorelo v mansardnem delu večstanovanjske hiše nad gostilno Babilon. Posredovali smo še v dimniškem požaru na Spodnjih Poljanah, kjer ni bilo škode, ter požar silosa v Pudobu, kjer pa smo požar omejili in se ni razširil na delavnico. Sodelovali smo na vaji GZ v Pudobu, kjer smo sprobavali razne tehnike gašenja. Lastništvo smo uredili, čaka nas samo še geometer. Zamenjali smo tajnico zaradi službenih obveznosti.

V letu 2007 smo imeli tri travniške požare: za Bajerjem, v Kočavasi ter na Škrjancah pri Pudobu. V avgustu mesecu je zagorelo gospodarsko poslopje v Iga vasi zaradi udara strele. Sodelovali smo pri čiščenju po neurju v Železnikih, ter mednarodni vaji v Novi gorici. Dobili smo tri nove napadalne obleke, preobuli smo GVV1. Udeležili smo se tekmovanja v Novi vasi s tremi članskimi ekipami, ter eno pionirsko. Razparcelirali smo zemljišče okoli gasilnega doma, ter stanovanje, tako da smo sedaj na svojem.

Vir:

Kronika gasilskih društev: 100 let Stari trg pri Ložu; 60 let Iga vas, 1988

Arhiv PGD Iga vas