Zgodovina Prostovoljnega gasilskega društva v Babnem Polju

Na požrtvovalno prizadevanje šolskega upravitelja Milana Groma, je bilo 19.julija 1924 ustanovljeno »Prostovoljno gasilsko društvo v Babnem Polju«. Ljudstvo je, razen par nasprotnikov šole, z navdušenjem pozdravilo to koristno ustanovo.

Občina Stari trg je društvu odstopilo rabljeno brizgalno na ročni pogon. Brizgalni je ob prejemu botrovala gostilničarka Lipovec Valentina iz Babnega Polja. Prva gasilska četa je štela 21 članov. V upravnem odboru so bili Milan Grom, Konc Janez, Poje Peter in Maršič Alojz.

Društvo si je zelo prizadevalo za nabavo gasilskih potrebščin. Železne kavlje in letve so si izdelali sami. Ves čas obstoja PGD pa so se trudili, da bi si zgradili lastni gasilski dom. V ta namen so kupili Andrejevo parcelo pri cerkvi sv. Nikolaja, da bi tam postavili dom, toda lokacija se jim ni zdela primerna, zato so parcelo zamenjali za Podlipčevo parcelo ob glavni cesti proti Prezidu in se pripravljali na gradnjo, toda gospodarska kriza jim je delo preprečila. Kasneje so parcelo prodali in kupili Logarčkovo hišo ob cesti z namenom, da jo pruredijo v gasilski dom.

Tudi iz tega ni bilo nič, ker se je začela vojna. Mala babnopoljska gasilska četa je bila dokaj delavna. Iz šolske kronike izvemo , da je gasilsko društvo vsako leto prirejalo veselice, tombole, igre. Gostovali so tudi v drugih krajih. Med drugo svetovno vojno pa je Babno Polje, ki je premoglo 500 ljudi, skoraj izkrvavelo. Vojna je terjala 90 človeških žrtev, od tega 53 članov PGD Babno Polje. Med vojno je blia gasilska organizacija v mirovanju, po vojni pa je želja po gasilskem domu zopet zaživela. Hišo, ki je bila pred vojno kupljena za gasilski dom, so porušili in na tem prostoru začeli graditi zadružni dom, kjer je bilo za vse dovolj porstora. Dom je bil zgrajen z udarniškim delom in odprt 1.maja 1951. Po šestih letih so gasilci odstopili prostore Kovinoplastiki Lož, ki je zagotavljala glavni vir zaslužka. Zopet so se preselili na novo lokacijo (v skladišče takratne trgovine). Po letu 1968 so dobili prvo motorno brizgalno. Čez nekaj let kasneje so dobili svoje prostore nazaj in tako je bila leta 1974 otvoritev gasilskega orodišča, leta 1976 pa prvi gasilski avto.

Leta 1983 so z Kovinoplstiko Lož dosegli sporazum tako, da jim je odstopila del prostorov v trajno last. Te prostore so adaptirali, ter poravili steho. Leta 1999 so dobili nov sodoben gasilski avto, ki uspešno služi svojemu namenu.