Menu Vsebina
Domov arrow Gospodarstvo arrow Zgodovina
Advertisement
 
Gospodarstvo - zgodovina
Družbenopolitične in gospodarske razmere na Slovenskem ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so zajele tudi Notranjsko in s tem Loško dolino, seveda z nekaterimi specifičnimi značilnostmi.

O kakih velikih industrijskih obratih tačas v Loški dolini in na ožjem Notranjskem še ne moremo govoriti, čeprav se začno graditi žagalnice in se hkrati razvija lesna industrija. Že v osemdesetih letih 19. stoletja gradijo v dolini prve vodne žage »venecijanke« na potoku Obrh za žaganje hlodov iz bogatih okoliških gozdov.
Prva večja parna žaga, ki jo je zgradil Franjo Žagar v Markovcu leta 1880 pomeni nekako zametek razvoja industrije v Loški dolini. Žaga se leta 1897 vpiše tudi v zvezek Registra posameznih tvrdk v Ljubljani, knjiga II.

marof-1927.jpgOkoli leta 1906-1907 začne obratovati tudi parna žaga na Marofu, last graščine Snežnik – princa Hermana Schonburga-Waldenburga. Veliko pa je tudi mlino, ki meljejo le za lokalne potrebe. Omeniti je potrebno tudi opekarno v Podcerkvi. Število delavcev na takratnih žagarskih in drugih obratih se giblje od 80 – 120.


 

Obrt je bila v dolini dokaj dobro razvita. Vse tja do prve svetovne vojne se poklicno ukvarja z obrtjo 70-80 ljudi. To so predvsem čevljarji, krojači, kovači, strojarji, in kolarji.

Kmetijstvo pa je še vedno tisti vir, ki s težavo preživlja številne družine, ki so štele povprečno od 7-8 otrok. Tudi od gozda zasluži kmet bolj malo. Glavni dobiček od lesa imajo veleposestniki in trgovci z lesom.

Trgovanja z lesom in razvoj lesne industrije vpliva na porast prevozništva v naših krajih. Do izgraditve železnice so »furmani« vozili les iz Loške doline po stari cesti prek Sv. Ane v Trst, kjer so ga kupovali italijanski trgovci. Ko pa je stekla železnica Dunaj-Trst, ki je potekala prek Rakeka iz Ljubljane, so ob tržnih dneh vozili les naprodaj na Rakek, kamor so prihajali tržaški trgovci. Za ceno lesa so se pogajali.

kkovac-1922.jpgLeta 1922 je postavil trgovec Karel Kovač parno žago pri Starem trgu. Pri njem je bilo zaposlenih 40-50 delavcev. V istem času je bilo pri podjetju Žagar zaposlenih 50 – 60 delavcev, na žagi Marof 55-70 delavcev. Furmanov, kmetov-voznikov, je bilo takrat 350.

V obdobju med obema vojnama so bile razmere zelo slabe. Gospodarska kriza se je dotaknila tudi teh krajev – kmetje so pridelali le toliko da so se preživeli do pusta, les, kdor ga je imel, je bil brez cene. Z vožnjami lesa se tudi ni dalo zaslužiti. Razmere so bile zelo slabe, vladalo je veliko pomanjkanje in beda.

Po drugi svetovni vojni pa se je pričel hiter razvoj gospodarstva in industrije tudi na tem področju Notranjske. Na tradiciji spravljanja, prodaje in predelave lesa se je razvila sodobna lesnopredelovalna industrija na Marofu pri Starem trgu, ki je obratovala v sklopu cerkniškega Bresta, ustanovljenega z podpisom akta o ustanovitvi 25. oktobra 1947, ki je tedaj združevalo sedem majhnih žagarskih obratov, med njimi tudi žago Marof v Starem trgu. Leta 1954 je začela v Staram trgu poleg žage obratovati tudi manjša predelovalnica lesa oziroma obrat za proizvodnjo ladijskega poda in zabojev. Leta 1970 se je k Brestu pripojilo tudi podjetje Gaber iz Starega trga, proizvajalec kuhinj.

Lesni industriji, ki ima v Loški dolini bogato zgodovino, se je pridružil tudi razvoj kovinske industrije. Leta 1954 je tedaj bivša mehanična delavnica s petimi delavci postala osnova za rojstvo Kovinoplastike Lož.

Upravljanje z bogatimi snežniškimi gozdovi, je po nacionalizaciji od graščine Snežnik, prevzelo Gozdno gospodarstvo Postojna.

Viri:
Notranjski listi I
Notranjski listi II
Kebe, Loška dolina z Babnim poljem


 
Inspired by made your web.com