| Veliki Snežnik - 1796 m |
|
Snežnik najvišja slovenska gora južno od Alp s svojimi 1796 m nadmorske višine viden z večine drugih slovenskih gorskih vrhov. Zaradi svoje višine in osamelosti pa tudi sam nudi čudovit razgled po celotni Sloveniji, tja do alpskih gora, Tržaškega in Kvarnerskega zaliva.
 Že pred dvema tisočletjema so goro s snežno belim vrhom poznali kronisti rimskih osvajanj proti vzhodu in jo imenovali Mons Albius - Bela gora. Janez Vajkard Valvasor je razgledu s Snežnika namenil slikovit zapis: " Ta gora, ki se na splošno Snežnik imenuje, je s svojim koničastim vrhom res pravi prebijač oblakov. Dvigne te tako visoko, da se z njenega vrha lahko tvoje oko sprehaja po vsej deželi daleč naokrog in da lahko tvoji vidni žarki poletijo tudi prek morja v Italijo, Dalmacijo, Hrvaško, Turčijo in vsepovsod naokoli. Gora leži ob hrvaško-dalmatinski meji in jo obdaja strašna gozdna divjina..." Potopisci so skozi stoletja k imenu Snežnika dodajali razne pridevke, imenovali so ga Loški Snežnik, Ilirski Snežnik, Notranjski Snežnik, Velikanski Snežnik,Veliki Snežnik, na Hrvaškem ga poznajo tudi kot Kranjski, Slovenski ali celo Kastavski Snežnik, saj ga vidijo z morja prav nad starodavnim mestom Kastav.
LJUBEZNI, KRONIČNE IN NEOZDRAVLJIVE
Ljudem pod seboj pa Snežnik že od pamtiveka neprizanesljivo gleda pod prste, v skledo, v dušo. Določa ali bo dež ali ne, ali se naj že sadi fižol in krompir, ali bodo polhi debeli ali ne, kdaj se naj drvari in kdaj lovi. Ljubeznivo popelje sanjača skozi nenaseljena prostranstva ali ga neusmiljeno zaustavi v snežnih zametih. Otročad v dolinah pod njim pa se že zgodaj nekega dne zastrmi tja, kjer seže mili obris z belo konico nad širnim gozdovjem najviše, in spozna , da tako lepega hriba ne more biti nikjer več na svetu in ga zagotovo tudi ni...
Čeprav bo pozneje vsakdanje življenje, povezano s Snežnikom, tudi marsikoga od njih počasi strojilo vse do spoznanja, da je sentimentalnost odvečen luksus. "Čič ne da nič" pravijo stari, treba je trdo delati, če hočeš kaj imeti; posedanje in postopanje nista samo greh in grdobija, ampak prinašata tudi lakoto in uboštvo..
SKOMINE, RAZGLEDI, ČUDEŽI IN STRAHOVI
SNEŽNIŠKO CVETJE - POGLAVJE ZASE
Priznam: na nekem s slikami spremljanem predavanju o snežniškem cvetju sem kar v poltemi delala zapiske - vse nekaj drugega je , če se spominjaš zgolj cvetja ali pa veš, da si videl planike , svišč, kranjsko lilijo, zlati klobuk, divjakovec, sleč, kosmatinca, ( mleko da se skisa, če tega položiš poleg posode, pravijo v Ilirski Bistrici), kuštravi oklep, murke, julijski lan, nebino, zvončnice, Justinijanov zvonček, pogačico, glavinec, repušnik, balkansko materino dušico, murke, mladomesečino, brstično lilijo, encijan, čemaž, navadni zlati koren, torilnico, kopitnik, lepi čeveljc, alpski srobot, pljučnik, kraški tulipan.... to ni potem več "malo cvetoče ljudstvo" ampak so čisto konkretni znanci, ki ima vsak svoje ime in osebnost. In celo naslov: Botanični rezervat Snežnik. Še bolj natančno: z malo sreče ti kak šegav slučajni znanec na videz čisto iz sebe pokaže kakšno oddaljeno skalno gmoto in ves v ognju pove, da toliko in tako velikih planik kot danes tamle gor še svoj živi dan ni videl in da se vsekakor splača narediti kratek ovinek ... in se potem še vso pot domov hahlja, ker te je videl, kako sredi maja po tistem skalovju stikaš za planikami, ki bodo - če bodo - zacvetele šele julija ali avgusta...
|
Ah, Snežnik!!
Veliko nas goji poseben odnos do Snežnika, ker je pač izjemna gora: alpsko dinarski ( in zato za spoznanje balkanski), primorsko notranjski, fudžijamast in olimpski, ne čisto zemeljski a tudi ne samo bogôvski...Prej tisti kraj, kjer sta si božje in človeško najbližje, kjer je sveto tako očitno, da je samoumevno in zato neopazno . Bistričani ga ljubijo strastno in glasno, mi na severni strani tiho, vdano in zvesto... Velike ljubezni so to, usodne; kronične in neozdravljive, polne pretresov in naporov, a tudi velikih doživetij in blaženega mačjega predenja.
Ni slučajno vrh Snežnika ( izven Alp najvišja naša gora) Meka botanikov in naš najstarejši botanični rezervat ( od leta 1964). Tu se prepletata alpsko in mediteransko - dinarsko rastlinje, tu se pojavljajo vegetacijski obrati, kar pomeni, da so značilne vrtače na dnu gole... Tu rastejo take rožice, kot malokje drugje!
