Menu Vsebina
Domov arrow O Loški dolini arrow Novice-članki arrow Ogled dokumentarnega filma Spomini na Kampor
Advertisement
 
Ogled dokumentarnega filma Spomini na Kampor

Spomini na Kampor, koncentracijsko taborišče

Rasim-Karalic-Foto-Arhiv-Rasim-Karalic-m.jpg Zavod Rihtarjeva domačija v nedeljo, 26. julija 2015, ob 19. uri vabi v večnamenski objekt v Babnem Polju na ogled dokumentarnega filma Spomini na Kampor, avtorja Rasima Karalića.

Od 18.00 ure do 17.45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji.

Več po tel.: 041 260 985 in na www.rihtarjeva-domacija.si

 

Rasim Karalić se je rodil 5. februarja 1967 v Bosni in Hercegovini, v kraju Zavidovići. Snema dokumentarne filme z izrazitim socialnim značajem. V njegovih filmih nastopajo majhni, navadni ljudje, ki so navajeni trdega in neobičajnega dela. Blizu pa so mu tudi filmi z etnološko temo – predvsem stare obrti, ki izginjajo.

Rasim Karalić je avtor filmov: Ovčari – ljudi s pašnjaka, Ja se zovem Hodžić Safet, Furmani, Kata, Samaraši, Stonoga, Ljubica, Kakva si sa parama, Zaboravljena sela, Pismo za Ohio i dr. Za svoje delo je na filmskih festivalih prejel številne nagrade.

V Babnem Polju se bo avtor predstavil prvič. Dokumentarni film SPOMINI NA KAMPOR je intimna pripoved preživelih internirancev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu. To je pripoved o trpljenju in smrti najdražjih. Pripoved o boju za preživetje, o najglobljih iskrenih človeških občutkih in privrženosti, ustvarjenih v najtežjih trenutkih njihovega življenja.

Projekcija filma SPOMINI NA KAMPOR bo posvečena spominu na dogodke 29. in 30. julija 1942, ko so italijanski vojaki, pripadniki 54. bataljona črnih srajc, ustrelili v Jermendolu in na Vražjem vrtcu 49 Babnopoljcev ter 19 Babnopoljcem in Babnopoljki, ki so umrli v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu v letih 1942 in 1943.

 

Vražji vrtec – kraj tragičnega spomina
 Vzpetina Vražji vrtec (904 m), ki se vzpenja v severovzhodnem delu nad krajem Babno Polje (756 m) – (Bukovška gmajna) najvišji vrh doseže v sosednji republiki Hrvaški. Prebivalcem Babnega Polja se je vse od leta 1942, točneje 30. julija 1942, Vražji vrtec vtisnil kot kraj tragičnega spomina. Le slaba dva kilometra iz vasi po gozdni cesti pridemo do razcepa gozdnih cest.
Danes nas na tragičen dogodek, ki se je zgodil v dveh plitvih jamah leta 1942, spominja spomenik talcem iz lomljencev v obliki stiliziranega Triglava, s pravokotno granitno ploščo spredaj in z vklesanim napisom. Spomenik, odkrit leta 1947, je posvečen leta 1942 ubitim 40 talcem iz Babnega Polja. Kraj nesrečnega dogodka so po ustnih virih zaznamovali tudi gozdarji s spominskim obeležjem.
V letu 2012, ob 70-letnici tragedije v Babnem Polju, so vaščani Babnega Polja uredili kraj pomorov ter okolico. 22. julija 2012 je bila na Vražjem vrtcu tudi spominska sveta maša, ki jo je daroval dolgoletni upravitelj župnije Babno Polje Janez Kebe. Po vedenju avtorice tega zapisa in ustnem viru Janeza Kebeta (2012), je bila to prva sveta maša, ki je bila darovana na kraju same tragedije. Povprečna starost ubitih na Vražjem vrtcu je bila 33,5 let.
Po končani moriji je italijanska vojska odpeljala še 40 prebivalcev Babnega Polja v koncentracijsko taborišče na Rabu, požgala 39 hiš in 5 gospodarskih poslopij.
Dan prej (29. julija) so v Jermendolu v neposredni bližini italijanski vojaki ustrelili devet Babnopoljcev med košnjo trave.
Tako je vas ostala brez gospodarjev in pridnih delovnih rok gospodarjev skoraj opustošena. V njej je ostalo le nekaj starčkov, matere z otroki ter požgani domovi. Skoraj istočasno pa so v neposredni bližini Babnega Polja začele delovati Slovenske vojaške partizanske bolnišnice Snežnik (SVPB Snežnik). Vse do konca njihovega delovanja so jih oskrbovali že tako obubožani prebivalci Babnega Polja. Bolnišnice niso bile nikoli izdane. O pomenu Babnopoljcev pri njihovem delovanju pa so ohranjena številna pričevanja takratnega sanitetnega partizanstva. A žal razkropljena v številnih virih. Bolnišnice so svoja obeležja dobila 25. septembra leta 1976.
 
Spomin na eno največjih tragedij v takratni ljubljanski pokrajini pa je ohranjen v knjigah dr. Marije Makarovič Moje Babno Polje (1999) ter Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne (2014).
 
Zavod Rihtarjeva domačija
Alenka Veber
 
Inspired by made your web.com