Menu Vsebina
Domov arrow Turizem arrow Prireditve arrow Poletje v Babnem Polju
Advertisement
 
Poletje v Babnem Polju

Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja v poletju 2015 pripravlja niz prireditev s skupnim naslovom Poletje v Babnem Polju – od kulturnih prireditev, različnih delavnic – do projekcij filmov. Na prireditvah bodo sodelovali domači kot tuji gostje.

Pozdrav poletju

Vse prireditve se bodo začele z ogledom prenovljenih delov gospodarskih poslopij na Rihtarjevi domačiji – rojstni domačiji notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Troha Rihtarjevega (1894–1980) ter nadaljevale v večnamenskem objektu v Babnem Polju (200 m desno od Rihtarjeve domačije).

Na vse prireditve je vstop prost, morebitni prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni nadaljevanju prenovitvenih del na Rihtarjevi domačiji in delovanju Zavoda Rihtarjeva domačija.

Obiskovalci lahko parkirajo na javnem parkirišču pred ž. c. sv. Nikolaja nasproti Rihtarjeve domačije ali pred večnamenskim objektom. Dodatne informacije na 041 260 985 ali na E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript Pridržujemo si pravico do spremembe programa.

Koledar prireditev Poletje v Babnem Polju 2015 – junij, julij, avgust, september  


Nedelja, 26. julij 2015

• Od 18:00 do 18:45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji, Babno Polje 67 (nasproti ž. c. sv. Nikolaja in javnega parkirišča)

• Ob 19.00 uri, Rasim Karalić SPOMINI NA KAMPOR, dokumentarni film

Rasim Karalić se je rodil 5. februarja 1967 v Bosni in Hercegovini, v kraju Zavidovići . Snema dokumentarne filme z izrazitim socialnim značajem. V njegovih filmih nastopajo majhni, navadni ljudje, ki so navajeni trdega in neobičajnega dela. Blizu pa so mu tudi filmi z etnološko temo – predvsem stare obrte, ki izgibnjajo. Rasim Karalić je avtor filmov: Ovčari – ljudi s pašnjaka, Ja se zovem Hodžić Safet, Furmani, Kata, Samaraši, Stonoga, Ljubica, Kakva si sa parama, Zaboravljena sela, Pismo za Ohio i dr. Za svoje delo je na filmskih festivalih prejel številne nagrade. V Babnem Polju se bo avtor predstavil prvič. Ogledali si bomo dokumentarni film SPOMINI NA KAMPOR. Ta dokumentarni film je intimna pripoved preživelih internirancev koncentracijskega taborišča Kampor na otoku Rabu. To je pripoved o trpljenju in smrti najdražjih. Pripoved o boju za preživetje, o najglobljih iskrenih človeških občutkih in privrženosti, ustvarjenih v najtežjih trenutkih njihovega življenja. Projekcija filma SPOMINI NA KAMPOR bo posvečena spominu na dogodke 29. in 30. julija 1942, ko so italijanski vojaki, pripadniki 54. bataljona črnih srajc, ustrelili v Jermendolu in na Vražjem vrtcu 49 Babnopoljcev ter 19 Babnopoljcem in Babnopoljki, ki so umrli v italijanskem koncentracijskem taborišču na Rabu v letih 1942 in 1943.

 

Nedelja, 12. julij 2015

• Od 17:00 do 17:45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji, Babno Polje 67 (nasproti ž. c. sv. Nikolaja in javnega parkirišča)

• Ob 18.00 uri, TD Pudgura Delavnica izdelovanja papirnatih nageljnov

Člani in članice TD Pudgura prihajajo iz vasi Studeno, Strmca, Lohača, Belsko, Gorenje, Predjama in Bukovje (občina Postojna). V društvo so povezani z željo po ohranjanju kulturne, etnološke in etnografske dediščine ter obujanju starih šeg in navad. Svoje društvo so poimenovali po starem narečnem imenu za vas Podgoro, ki se razprostrira pod goro Svetega Lovrenca. Tako je ta kraj poimenoval tudi J. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske. TD Pudgura se bo v Babnem Polju predstavilo prvič. Pripravili nam bodo delavnico izdelovanja papirnatih rož – papirnatih nageljnov.

Nedelja, 19. julij 2015

• Od 17:00 do 17:45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji, Babno Polje 67 (nasproti ž. c. sv. Nikolaja in javnega parkirišča)

• Ob 18.00 uri, Rok Valjavec DELAVNICA POSLIKAVE PANJSKIH KONČNIC

Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panj kranjič. Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele. V slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med leti 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske. Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije. (Vir:  

Četrtek, 25. junij 2015 (Dan državnosti)

• Od 18:00 do 18:45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji, Babno Polje 67 (nasproti ž. c. sv. Nikolaja in javnega parkirišča)

• Ob 19.00 uri, predavanje Alenke Veber Dediščina podeželja (večnamenski objekt – 200 m desno od Rihtarjeve domačije).

Koliko nam je mar za dediščino podeželja? Jo znamo prepoznati? Jo cenimo? Na ta in na še mnoga druga vprašanja bomo skupaj iskali odgovore. Ogledali si bomo tudi film Dediščina podeželja. Alenka Veber, urednica, fotografinja in vodnica svoj prosti čas že več desetletij posveča raziskovanju kulturne in naravne dediščine širom Slovenije – še posebej pa se posveča raziskovanju Notranjske in dediščine svojih prednikov na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju.

Nedelja, 28. junij 2015,

• Od 18:00 do 18:45 odprta vrata na Rihtarjevi domačiji, Babno Polje 67 (nasproti ž. c. sv. Nikolaja in javnega parkirišča)

• Ob 19.00 uri, Miro Kunstek Ljudski ribolov na Cerkniškem jezeru, dokumentarni film

Miro Kunstek je eden iz zadnje generacije prebivalcev Cerkniške doline, ki je imela možnost doživljati jezero tako, kot je bilo stoletja nazaj – čisto in nedotaknjeno. Brez strahu si lahko pil vodo iz potokov in studencev, jezero je bilo polno z ribami, raki, žabami in pticami. Od nekdaj je bilo prepovedano lovljenje rib za revnejše prebivalce, zato so bili kmetje primorani kršiti zakone in za preživetje svojih družin izvajati krivolov. Krivolov je bil v tistih časih način življenja in vaška folklora v vaseh okoli Cerkniškega doline. Ob dokumentarnem filmu bo Miro Kunstek pripovedoval zanimive dogodke iz njegove mladosti, predvsem povezane s tradicionalnimi oblikami krivolova na Cerkniškem jezeru. Pričujoči dogodki so bili v primerjavi z današnjim načinom življenja prava adrenalinska pustolovščina.  

V mesecu avgustu bomo gostili:

• Klemna Jerino

• Antico Marijanac

• Ireno Cerar

• Metko Pavšič

• Izidorja Jesenkota

 

V mesecu septembru bomo gostili:

• Romano Kres

• Martina Krpana

• Dneve evropske kulturne dediščine

• Damjano Praprotnik

 

Koledar prireditev bomo objavili naknadno.

Foto Arhiv Zavod Rihtarjeva domačija

 
Inspired by made your web.com