V zapuščini zbiralca slovenskih ljudskih pesmi Karla Štreklja je tudi nekaj pesmi iz Loške doline, kot so jih zapisali njegovi sodelavci. Tudi dr. Zmaga Kumer v svoji knjigi Oj, ta vojaški boben – slovenske ljudske pesmi o vojaščini in vojskovanju iz l. 1992 navaja pesmi, ki so bile najdene v Loški dolini, na primer Skrivat se je naveličal, zapisana v Kozariščah, kjer prva kitica pravi: Jutri bo nedelja,/ bo v cerkvi božja čast,/ jaz bom pa po gmajnci hodiv,/ žalosten ves čas/...

Zelo znana je pesem Stoji, stoji tu mejstu Luož v Srebotnjakovi priredbi, zapisana v Dobcu nad Cerknico, ki šaljivo govori o mestu Lož, mag. Igor Cvetko, etnomuzikolog iz znamenite slovenske glasbene rodbine, ki je nekaj časa živel v Kozariščah, pa je v svojih delih objavil tudi nekaj otroških pesmic in igric iz Loške doline.
Kot je značilno za ljudsko blago so mnoge variante teh pesmi poznane tudi v drugih krajih, bolj ali manj se od naših razlikujejo le v podrobnostih vsebine, izgovorjavi in melodiji.

Z Loško dolino so posredno ali neposredno povezani tudi nekateri znani glasbeni ustvarjalci:
V 18. stoletju je na Križni gori služboval v Cerknici rojeni in v Ložu živeči organist Filip Jakob Repež ( 1726–1773), ki je izdal tri nabožne pesmarice, kar je bil za tiste čase veličasten podvig. V Kozariščah je bil rojen Janko Pianecki (1860–1915), pevec in soustanovitelj slovenske Opere. Niko Štritof, (1890–1944) slovenski skladatelj, operni dirigent in libretist, rojen v Ljubljani pa je bil po očetu iz Starega trga.

V sodobni popularni glasbi sta se od naših rojakov uveljavila Franci Zabukovec in Franci Žnidaršič – Frenk Nova, v narodnozabavni pa France Žnidaršič kot pisec besedil. Pa morda še kdo, ki mu najbrž ni ime ravno France ali Franci...