Najstarejša upodobitev noše na Notranjskem je najbrž tista v Valvazorjevi Slavi Vojvodine Kranjske, po kateri je leta 1986 narisala rekonstrukcijo kostumografka Milena Kumar za takratno Komisijo za kulturo pri sindikartu Kovinoplastike, noša pa je bila vsaj deloma tudi izdelana.
Dr. Marija Makarovič, ki je raziskovala oblačilno kulturo različnih predelov po Sloveniji v sklepni besedi o notranjski noši, kamor spada tudi noša Loška doline piše med drugim:
» Po osnovnem kroju in videzu oblačil iz 18., 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja so moške in ženske obleke teh krajev različice noše, ki se je v 19. stoletju oblikovala na alpskem oblačilnem območju.

Tako so moški nosili poleg bele platnene ali bombažne srajce čez koleno segajoče irhaste hlače, telovnik, krajši suknjič, škornje z vihali in tudi visoke čevlje. Pokrivali so se s klobukom, v zimskem času tudi s polhovko...

Ženske so nosile h krilu z životkom bele rokavce, predpasnik na pas, oprijeto krojeno kočemajko ter bele ali drugobarvne nogavice in visoke čevlje. Pokrite so bile z belim, za pražnje pa z belovezenim pokrivalom, lahko tudi z ruto. Ženske so peče zavezovale na vrhu glave na različne domiselne in umetelne načine, ki so bili znani bodisi na alpskem bodisi na mediteranskem in panonskem oblačilnem območju. Kulturne vplive, ki so prihajali s severnih in jugozahodnih območij, tako poleg arhitekture in nekaterih drugih sestavin ljudske kulture izpričuje tudi noša. Med drugim je njihov pretok omogočalo poleg vozarstva tudi trgovanje in občasno zaposlovanje prebivalstva zunja domačega območja...

Ostale sestavine oblačilne kulture , na primer obleka v ženitovanjski bali , obleka kot plačilo, dar in del preužitka, obleka in verovanja ter oblačilna poraba in raven so sicer znane tudi drugod na slovenskem ozemlju oziroma na celotnem slovenskem etničnem prostoru.... nadrobnejša primerjava podatkov pa kaže, da je bila oblačilna kultura vsakega posameznika odvisna od več dejavnikov.

Nedeljska in nekdanja poročna obleka gostilničarke         Ženska zimska obleka, Viševek leta 1937

Poleg gmotnega... ki je vplival predvsem na zunanji oblačilni videz, sta pomembna tudi družbeni in osebnostni dejavnik, ki sta vplivala na celovito posameznikovo oblačilno kulturo.«

Kosci in grabljice pri velikem kmetu, Vrhnika pri Ložu  okrog leta 1890

Otroška pražnja obleka, okrog leta 1920                 Ženin in nevesta s srednjih kmetij, Vrhnika pri Ložu leta 1904

(Vir: Dr. Marija Makarovič in Jana Dolenc Slovenska ljudska noša v besedi in podobi 8, Notranjska ( Bloke, Cerknica z okolico, Loška dolina, Vidovska planota), ZKOS, Lj.,1995

Oblačilna kultura

1.Rekonstrukcija noše po Valvazorju – Milena Kumar, 1986
2.Marija Makarovič, Jana Dolenc, Slovenska ljudska noša v besedi in podobi – Notranjska
3.Doma narejena oblačila – volna, lan,; platno, pletenine; mojškre, čevljarji, predice, pletilje, gospodinje; pranje – perišča, perilniki, kolovrati, statve, tkalci ( Prhci, Loški potok) ( Andrejeva stopinja)
4.Industrijsko blago – imena cajh, cvilh, kambrik, platnu, hodnienu platnu, puorhat, loden, žida, žamet, seknu,
5.Delovniška in praznična noša; moška, ženska, otroška
6.Tepiharji
7.Sodobna oblačilna kultura – močno pod vplivom mode, cenena oblačila; najprej iz italije, nato Madžarska, Turška, kitajska