Menu Vsebina
Domov arrow O Loški dolini arrow Znane osebnosti
Advertisement
 
Znane osebnosti
LOJZE PERKO

lojzeperko.jpgLOJZE PERKO (1909–1980) je bil rojen v Starem trgu pri Ložu, pokopan pa je v Podcerkvi pri sv. Martinu. Bil je velik slovenski slikar, ki je svetu in Notranjcem samim odkrival srce in duha njihove skrivnostne deželice. Študiral je v Zagrebu, Beogradu, Sofiji, Cetinju in drugod. Od leta 1960 do smrti je živel na Dolenji vasi pri Cerknici in intenzivno slikal.
Najpomembnejše razstave je imel v Ljubljani, Novem mestu, Ljutomeru, Slovenj Gradcu in v Velenju, kjer so tri leta pozneje odprli stalno galerijo njegovih slik na velenjskem gradu. Ob 70-letnici je imel retrospektivni razstavi v Starem trgu in Kamniku in v tem času je dobil nekaj zares pomembnih priznanj. Ilustriral je precej knjig, kot prvega Levstikovega Martina Krpana že leta 1940, ko je tudi prvič razstavljal v Ljubljani, kmalu nato pa še dvakrat.
Njegove slike, v katerih živijo kmetje, sejalci, kosci, žanjice, vozniki, pobiralci krompirja, plevice, stare vasi, bajte, ostrnice in davni običaji so » lepota, porojena okrog ognja slovesa«, so »edinstvena pravljica o naši zemlji, našem človeku in njegovem življenju« - tako pišejo kritiki o njegovem delu. Perko je v sebi nosil upornost in izpostavljenost samosevca v viharnih časih; tudi njegovi motivi so pogosto taki: razvihrana drevesa, včasih ogolela; nevihtni oblaki, ograde in kolovozi, valoveče trave v stoterih trenutkih jezera, jutra in večeri, pomladi in zime. Pa zemlja rednica, postave in obrazi ljudi na njej. Ljudje so ga čutili za svojega, vplival pa je tudi na druge slikarje.
Svojo življenjsko pot je prezgodaj sklenil 19.6.1980, ko je umrl zaradi posledic prometne nesreče. Nanj spominja plošča na rojstni hiši sredi Starega trga, ki je predvidena za rušenje.

Še nekaj več o njem si lahko ogledate tukaj.

 
FRAN MILČINSKI

fran-milcinski.jpgFRAN MILČINSKI (1867– 1932) pravnik in znameniti slovenski pisatelj se je rodil v Ložu.
Njegovo literarno delo obsega nekaj nesmrtnih naslovov, ki jih znova in znova ponatiskujejo in še zmeraj navdušujejo bralce. Zlasti so to Ptički brez gnezda, mladinska vzgojna povest, ki v lahkotnem in živem jeziku realistično opisuje tedanje življenje in psihološko označuje svoje junake. Z dobrohotnim nasmehom pisatelj sporoča bridke resnice, ki jih je spoznal v dolgoletni sodni praksi z zanemarjenimi, zapuščenimi otroki in mladoletnimi prestopniki.
Drugo njegovo najbolj znano delo so Butalci, nadvse humorna knjiga o ljudeh, ki prihajajo iz Butal, »tri ure hoda za pustno nedeljo«, kot pravi, namnožili pa so se tako zelo, da imamo vsi nekaj njihove krvi in nihče ne more reči, da ni še nikoli ravnal po butalsko...
Tudi druga njegova dela so privlačna, prežeta z globoko ljubeznijo do malega človeka, z dobrodušnim humorjem ali bridko družbeno kritiko: Igračke, Muhoborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Skavt Peter, Dvanajst kratkočasnih zgodbic, Tokraj in onkraj Sotle ter tam preko in druge. Pisal pa je tudi zgodbe, za katere je zajemal snov iz ljudskega pripovedništva. Take so Pravljice, Tolovaj Mataj in Zgodbe kraljeviča Marka. Poleg tega je ustvaril vrsto dramskih del, od katerih je najbolj znana pravljična igra Mogočni prstan.
Kljub temu, da se je znal vedro in sproščeno smejati tistemu, kar je bilo res smešno, je bil tudi globoko resen človek, ki je trezno in kritično gledal na politično, družbeno in kulturno življenje svojega časa ter z nejevoljo in bolestjo ugotavljal njegove napake, ob katerih iz njegovega posmeha zazvenita tesnoba in groza.
Nanj spominja spominska plošča na rojstni hiši v Ložu.

 
JANEZ HRIBAR

hribarj.jpgJANEZ HRIBAR ( 1909–1967), politik, revolucionar, narodni heroj in gospodarstvenik je bil rojen kot kmečki sin v Ložu. Pred vojno je bil predan politični organizator, ob razsulu stare Jugoslavije je organiziral zbiranje orožja in vojaške opreme, že 23. junija 1941 pa je stopil v ilegalo. Med drugim je bil pozneje politični komisar Notranjskega odreda in drugih partizanskih enot, nazadnje VII. korpusa. Po vojni je imel številne pomembne funkcije, med drugim je bil vrsto let član slovenske vlade, zvezni in republiški poslanec, podpredsednik zadružne zveze Jugoslavije itd.
Po zaslugi njegovih velikih naporov in vsestranske zavzetosti je bila zgrajena v Ložu tovarna Kovinoplastika, ki je prebivalcem Loške doline in okolice odprla pot iz gospodarske zaostalosti in ustvarila temelje za vsestranski razvoj tega dela Notranjske.
Janez Hribar je bil tudi pobudnik za postavitev spomenika NOB na Ulaki.
Nanj spominja doprsni kip pred Kovinoplastiko v Ložu in poimenovanje osnovne šole v Starem trgu.

 
MATEVŽ HACE

hacem.jpgMATEVŽ HACE (1910–1979) je bil rojen 4. julija 1910 kot Mežnarjev Matevž iz Podcerkve, umrl pa je 1. 3. 1979 kot revolucionar, legendarni partizanski komisar in ljudski pisatelj z obširnim opusom.
Bil je cerkovnikov sin, ki se je najprej preživljal kot gozdarski in žagarski delavec v domačih krajih in v Franciji. Po vojni je bil med drugim predsednik sindikata, pomočnik ministra za gozdove, pomočnik direktorja Kmečke založbe in predsednik Gasilske zveze Slovenije. Proti koncu življenja je bival in kmetoval v Podcerkvi. Pokopan je, tako kot Marička Žnidaršič, Lojze Perko in Franci Strle pri sv. Martinu v Podcerkvi.
Svoja bogata doživetja iz narodoosvobodilne vojne je Matevž Hace, nekdanji komisar IV. divizije, opisal v zajetnem delu Iz komisarjevih zapiskov in tudi v nekaterih drugih ( Partizanske slike, Gozdne steze). Sicer pa njegovo delo poleg NOB opisuje še družbene razmere pred vojno, izseljevanje, brezposelnost, etnološke vsebine in spominsko snov. V Vaški kroniki, Tihotapcih, Kmetih na prepihu in nekaterih drugih opisuje domače razmere, šege in navade; za knjigo Prijatelji in znanci, ki je nadaljevanje Kronike Streharjeve družine pa je 1975 dobil Kajuhovo nagrado. Največja odlika njegovega pisanja je resnicoljubna ljudska modrost. Skupaj je zapustil 21 knjižnih del.
Na njegovi rojstni hiši je spominski relief ak. kiparja Petra Malija s Hacetovo podobo.

 
<< Začni < Nazaj 1 2 3 4 5 6 Naprej > Konec >>

Rezultati 1 - 4 od 24
Inspired by made your web.com